Po opustitvi rabe premoga za proizvodnjo elektrike, kar naj bi se po načrtih zgodilo leta 2033, bo Slovenija ob predvideni povečani rabi elektrike, če ne bo vzpostavila novih proizvodnih virov, leta 2035 okoli 60-odstotno odvisna od uvoza elektrike (po podatkih Gena energije je bila načrtovana pri 14 odstotkih, dejanska nato pri 31 odstotkih).

Deloma se da primanjkljaj pokriti z večjimi vlaganji v vetrno in sončno energijo, nikakor pa ne toliko, da bi samo s tem zagotovili zanesljivo oskrbo. Z NEK 2 pa bi se približali potrebnim stopnjam energetske neodvisnosti, je ob predstavitvi lanskega poslovanja skupine Gen v Ljubljani dejal Danijel Levičar.

V Genu menijo, da bi lahko z NEK 2 in s povečanjem proizvodnje iz hidro- in sončne energije do leta 2035 razogljičili proizvodnjo elektrike v Sloveniji.

Medtem ko končne odločitve, ali se bo gradilo NEK 2, še ni, vlada napoveduje tudi referendum o tem vprašanju, si v Gen energiji prizadevajo voditi postopke tako, da bi bili, ko bo odločitev znana, pripravljeni na izvedbo.

"Projekt NEK 2 je medgeneracijski projekt. Če jim je v preteklosti uspelo za Nuklearno elektrarno Krško (NEK) sprejeti vizionarsko odločitev za ta neogljični vir, s katerim nam uspe zagotavljati energetsko neodvisnost in podnebno nevtralnost danes, torej neka druga generacija uživa sadove tiste odločitve, verjamem, da bomo tudi mi z odločitvijo za NEK 2 poskrbeli za to, da bodo tako naša kot naslednje generacije lahko zagotovile energetsko neodvisnost," je dejal Levičar.

Cilj je, da bi NEK 2 začel delovati leta 2035, "če bodo postopki in gradnja od danes naprej tekli neprekinjeno", je dejal Levičar. Ocenjujejo, da postopki od leta 2021, ko so podali vlogo za DPN, tečejo prepočasi – vlogo so npr. podali decembra 2021, odgovor nato septembra 2022 -, tako da so morali predviden zaključek projekta prestaviti z leta 2033 na leto 2035. Z vsako zamudo se bo zaključek projekta zamaknil; da bi lahko ulovili ta rok, bodo morali postopki teči koordinirano, je dejal.

Trenutno so v postopkih dopolnjevanja vloge za DPN. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč želelo, da so idejne rešitve navedene v ločenem dokumentu, prav tako naj bi že na tej točki uskladili smernice z nosilci urejanja prostora, je pojasnil Levičar.

Naslednji mejnik bo podpisana pogodba z dobaviteljem, kar naj bi se po načrtu zgodilo do konca leta 2027. Za pripravo velikih komponent so glede na izkušnje od drugod potrebna okoli tri leta, nato bi sledilo pravnomočno gradbeno dovoljenje. Nato bi lahko, kot kaže praksa, gradnja trajala okoli pet let, izbrali naj bi namreč že preizkušeno tehnologijo, tako da bi lahko poskusno obratovanje steklo leta 2035.

V Genu tudi proučujejo možnosti glede uporabe majhnih modularnih jedrskih reaktorjev (SMR). Ugotavljajo, da je tehnologija še v razvoju inda še ni komercialno dobavljiva, je dejal Levičar.