Javna agencija za raziskovalno dejavnost je pretekli teden na novinarski konferenci predstavila razrez sredstev za raziskovalno in razvojno dejavnost, ki jih bo upravljala letos. Prvič se je medijem predstavil tudi direktor agencije Mitja Lainščak. Njegovo imenovanje za vršilca dolžnosti je v začetku lanskega leta dvigalo veliko prahu. Takratni upravni odbor agencije je namreč za v. d. direktorja predlagal zaposleno na agenciji Lidijo Tičar Padar, a vlada Janeza Janše s predlogom ni soglašala, zato je zamenjala štiri člane upravnega odbora, med njimi tudi Emilijo Stojmenovo Duh, zdajšnjo ministrico za digitalno preobrazbo. Na menjavo so se odpoklicani člani odbora pritožili, upravno sodišče jim je ugodilo, a je vlada Janeza Janše v upravni odbor tri dni pred volitvami znova imenovala iste štiri člane kot prvič. Ti so maja 2022 Lainščaka potrdili za direktorja agencije s polnim mandatom.

Način imenovanja direktorja agencije je pritegnil pozornost tudi zaradi drugih težav ARRS-ja v zadnjih letih. V javnosti je odmeval primer, ko je ARRS leta 2021 tujim recenzentom, ki s svojo oceno vplivajo na financiranje projekta, prijave projektov posredovala le v slovenščini, čeprav so prijavitelji agenciji posredovali tudi angleško različico. Lani spomladi pa je znova završalo, ko so z ARRS-ja svoje uporabnike obvestili, da naj bi se do konca poletja v sklopu prenove informacijskega sistema ukinila spletna aplikacija eObrazci, ki omogoča pregleden arhiv dokumentov. Raziskovalce in raziskovalne organizacije so ob tem pozvali, da si za lastno evidenco izvozijo in shranijo podatke, ki bi jih lahko še potrebovali. Šolski sindikat Sviz in Visokošolski sindikat sta zaradi tega direktorja Lainščaka pozvala k odstopu, ker naj ne bi bil "sposoben zagotoviti ustrezne prenove informacijskega sistema". Z ARRS-ja so pozneje sporočili, da dostop do eObrazcev ne bo ukinjen, kot je bilo predvideno, raziskovalci pa bodo lahko še naprej dostopali do arhivskih podatkov.

Na novinarski konferenci je Mitja Lainščak za MMC pojasnil, da je arhiv trenutno normalno dostopen in bo dostopen tudi ostal. "Glede arhiva pa je verjetno dobro, da ga ima vsak raziskovalec pri sebi," je dodal Lainščak in namignil, da so obiski arhiva relativno nizki. "Seveda pa je razumljivo, da v dobi digitalizacije stvari ne smejo biti izgubljene. A ko bo sistem dokončno urejen, se bodo podatki iz starega portala prenesli na novega."

ARRS nekoč zgled sorodnim agencijam v tujini

Stari portal eObrazci je pred več kot desetletjem za ARRS ustvarilo podjetje Crea, danes nChain, s katerim je agencija poslovala med letoma 2005 in 2021. ARRS naj bi v prvih letih po ustanovitvi (2003) imel odlično informacijsko podporo in naj bi veljal za zgled tudi sorodnim agencijam v tujini, saj naj bi prav ARRS prednjačil v učinkovitosti. Del storitev, kot je portal eObrazci, prek katerega so se prijavljali znanstveni projekti, je za ARRS ustvarilo in vzdrževalo omenjeno podjetje, interna služba za informatiko pa je prevzela kompleksne obračune ob razdeljevanju sredstev.

Prve razpoke v sistemu naj bi se začele kmalu po odhodu dolgoletnega direktorja Francija Demšarja. Prenova sistema eObrazci je bila predlagana že direktorju Józsefu Györkösu, ki je vodenje agencije prevzel leta 2014, a ker je sistem še vedno solidno deloval, naj se mu posodobitev še ne bi zdela nujna. Zalomilo pa se je v ARRS-jevi službi za informatiko, kjer je prišlo do skrajne preobremenitve dveh zaposlenih. Ko je vodenje agencije je leta 2020 prevzel Robert Repnik, je eden od informatikov zaradi nerazumevanja in preobremenjenosti agencijo zapustil, s čimer je agencija izgubila človeka, ki je obvladoval kompleksnost sistema. Hkrati je bil portal eObrazci zdaj že resno potreben prenove. V podjetju nChain naj bi zaznali, da je stanje na agenciji zelo tvegano, na kar naj bi opozorili tudi takratnega direktorja Repnika, ponudili naj bi mu tudi "varen" prehod na nov sistem, z namenom, da portal eObrazci ne bi nenadoma odpovedal. Repnik in novo vodstvo IT-službe naj bi predlog zavrnili. ARRS in nChain sta tako v začetku leta 2021 po šestnajstih letih prekinila sodelovanje, odtlej portal eObrazci nima več sistemske podpore.

Prav maja 2021 je nato prišlo do spodrsljaja, ko je ARRS tujim recenzentom posredoval vloge v slovenščini. V Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS) pa so že takrat opozarjali, da ni šlo za "naključno tehnično napako", temveč za nepremišljeno uporabo testne in nepreizkušene verzije za ocenjevanje projektov. "Agencija ni zagotovila povezave nove testne platforme s starim sistemom, v katerega so prijavitelji vložili projektno dokumentacijo," so takrat zapisali v VSS-ju.

Istega leta je ARRS vstopil v sodelovanje s podjetjem Stroka Produkt. Kot so iz podjetja septembra sporočili za MMC, za agencijo med drugim izvajajo nujne funkcionalne nadgradnje informacijskega sistema in nudijo podporo uporabnikom do vzpostavitve informacijskega sistema in njegovih prilagoditev. Po naših informacijah naj bi vzpostavili portal Digital Forms, ki omogoča prijavo projektov, ni pa povezan s finančnim delom, zato naj bi vnašanje nekaterih podatkov še vedno potekalo preko Excelovih tabel.

Lainščak: Informacijska podpora za projekte je zagotovljena

Direktor ARRS-ja Mitja Lainščak je na novinarski konferenci potrdil, da je agencija v procesu razvoja informacijske podpore, ki ga pripravlja zunanji izvajalec oziroma podjetje Stroka Produkt. "Z njim po prednostnem seznamu gradimo sistem na način, da bo vzdržen. Važno je, da je sistem stabilen. Agencija je proračun stoodstotno uresničila, torej je tisto, kar je potrebno, naredila. Zdaj je zagotovo je ena izmed ključnih prioritet razpis za projekte, zanje je informacijska podpora zagotovljena."

Lainščak je ob tem dodal, da prenova sistema poteka po načrtu, a da vendarle zahteva precej časa in denarja. "Če bi imeli neskončno sredstev, bi bili gotovi takoj, če pa je denarja premalo, neskončno dolgo traja. Realnost je nekje vmes," je dejal Lainščak. Toda po podatkih Erarja denarja ni ravno malo. ARRS je namreč med julijem 2021 in januarjem 2023 podjetju Stroka produkt izplačal 553.557 evrov. ARRS je tako v letu in pol podjetju Stroka produkt nakazal kar tretjino vsote, ki jo je v 16 letih izplačal podjetju nChain, ki je ustvarilo portal eObrazci. (Med novembrom 2005 in avgustom 2021 ja ARRS po podatkih Erarja podjetju nChain izplačal 1.685.973 evrov)

Mitja Lainščak je opozoril, da agencija svojih kapacitet za prenovo sistema nima. ARRS se po njegovih besedah spoprijema s podobnimi težavami kot vse druge javne institucije, ki imajo težave pri pridobivanju kadra s področja informacijske tehnologije, predvsem zato, ker plače v javnem sektorju za te poklice niso konkurenčne plačam v zasebnem sektorju. Na področju informacijske tehnologije ima tako ARRS ves čas razpisana prosta delovna mesta, a ustreznih prijav po navedbah Lainščaka ni. Dodal pa je, da se na to temo napoveduje tudi posvet z ministrstvom za digitalizacijo, ki ga vodi nekdanja članica upravnega odbora ARRS-ja Emilija Duh Stojmenova.

ARRS bo v letu 2024 razpolagal že s 400 milijoni evrov

ARRS je v letu 2022 realiziral proračunska sredstva za okoli 271 milijonov evrov. Letos se ta zvišujejo za skoraj 20 odstotkov, kar pomeni, da bo ARRS razpolagal s približno 329 milijoni evrov. Prihodnje leto pa že z okoli 400 milijoni, je pretekli teden pojasnil Lainščak.

Dodal je, da je trenutno na agenciji zaposlenih približno šestdeset ljudi, kar je relativno malo, glede na to, da ARRS pokriva vse vidike znanosti in različne oblike financiranja, od stabilnega do projektnega in še mednarodno poslovanje. "Hrvaška agencija ima proračuna 30 milijonov, pokriva le projekte in raziskovalno dejavnost, pa imajo 35 zaposlenih in še 20 odobrenih zaposlitev. Avstrijska agencija razpolaga z 270 milijoni evri proračuna, ukvarja se samo s projekti in ima 160 zaposlenih," je orisal Lainščak.

Sorodna novica Način noveliranja zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti deležen številnih kritik

Z novelo zakona naj bi se (znova) zamenjal upravni odbor agencije

Čeprav je v veljavi šele eno leto, vlada že pripravlja novelo zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki predvideva tudi preoblikovanje ARRS-ja. Novela, ki bo v državnem zboru obravnavana po skrajšanem postopku, predvideva, da se ARRS preoblikuje v ARIS oziroma v Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.

Po novem naj direktor agencije ne bi več potreboval doktorata, znova naj bi se zamenjal upravni odbor agencije, poleg znanstvenega sveta agencije pa naj bi se formiral še inovacijski svet. "Minister Igor Papič je na razvojnem svetu predstavil, kakšna naj bi bila agencija. Znanstveni svet ostaja tak, kot je, zamenja se upravni odbor, kamor se vključijo predstavniki gospodarstva, na novo pa naj bi se oblikoval še inovacijski svet," je pojasnil Lainščak.

Dan pred novinarsko konferenco ARRS-ja je sicer Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije ministru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Igorju Papiču poslala protestno pismo, ki so ga podpisali tudi Rektorska konferenca, SVIZ in Visokošolski sindikat Slovenije. Med drugim so poudarili, da se jim predlagana sestava inovacijskega sveta ne zdi primerna, saj ne vključuje članov iz raziskovalne sfere, in predlagali, naj se v sestavo inovacijskega sveta vključita en predstavnik rektorske konference in en predstavnik KOsRIS-a.

Vodstvo ARRS-ja oblikovanja novega inovacijskega sveta ni želelo podrobneje komentirati. "Trenutno ne vemo, kakšna bo sestava inovacijskega sveta, saj se lahko, dokler ne bo novela zakona na mizi, ta še spremeni," je dejal predsednik upravnega odbora Igor Emri. Vseeno je spomnil, da sta po novem predvidena "dva stebra", inovacijski in znanstveni svet. "Zagotovo bo sodelovanje med obema stebroma zelo intenzivno, zato ne vem, ali je res potrebno, da bi bila v inovacijskem stebru večina znanstvenikov, saj bodo zastopani v drugem stebru, v znanstvenem svetu, v katerem so zgolj znanstveniki."