Volišča so se zaprla ob 20.00 po estonskem času oziroma ob 19.00 po srednjeevropskem. Izidi bodo verjetno znani po polnoči, ko bodo obveljali tudi rezultati elektronskega glasovanja, je na spletni strani zapisala estonska volilna komisija.

Izidi glasovanja na spletu in na klasičen način z glasovnicami bodo tokrat v celoti objavljeni hkrati – za razliko od prejšnjih volitev, ko so bili izidi spletnega glasovanja objavljeni prej, so še dodali.

Spletno glasovanje se lahko na volišču razveljavi

Predčasno elektronsko glasovanje se je končalo v soboto ob 20.00, svoj glas pa je na ta način oddalo več kot 313.000 od 965.000 registriranih volivcev, kar je nov rekord. V nasprotju s klasičnim glasovanjem lahko volivci pri glasovanju na spletu vse do konca glasovanja spremenijo svojo odločitev – šteje le zadnji oddani glas. Končni izidi elektronskega glasovanja bodo na voljo šele po zaprtju volišč, saj je elektronski glas na dan volitev še vedno mogoče razveljaviti z oddajo papirnate glasovnice.

Estonija je bila prva država, ki je na volitvah omogočila elektronsko glasovanje. Na mednarodni ravni je takšen postopek marsikje sporen zaradi dvomov o njegovi zanesljivosti.

Glede na predvolilne napovedi se sicer zmaga obeta Reformni stranki premierke Kaje Kallas, ki pa bo morala za obstanek na položaju sklepati koalicije. Dodatno naj bi se okrepila skrajno desna Konservativna ljudska stranka Estonije (ECRE).

Ostati tesen zaveznik Kijeva?

V državi, ki je v Evropi vodilna v pomoči Ukrajini, so predvolilni boj zaznamovala tudi razhajanja glede ohranitve tovrstne poti. Vojaška pomoč države Ukrajini trenutno znaša več kot odstotek njenega BDP-ja, kar je najvišji prispevek med državami glede na velikost gospodarstva.

Medtem ko se Kallas zavzema za nadaljevanje tovrstne poti, je iz vrst ECRE-ja slišati pozive k omejitvi pomoči, češ da Estonija ne bi smela še poslabšati odnosov z Rusijo. Vodja stranke Martin Helme je nedavno opozoril, da so zaradi vsega orožja, ki so ga poslali Ukrajini, sami ostali praznih rok.

Reformna stranka Kallasove naj bi glede na februarsko anketo inštituta Kantar Emor zmagala z okrog 28 odstotki podpore, sledi ji ECRE s približno 18-odstotno podporo. Na tretjem mestu je med rusko manjšino priljubljena Stranka centra z okrog 13 odstotki predvidene podpore. Nekatere ankete v zadnjih dneh sicer kažejo na še bolj tesen boj med prvima strankama.

Kallas trenutno vodi manjšinsko vlado

Estonci so bili na volitvah nazadnje leta 2019, ko je zmagala Reformna stranka, a ni uspela oblikovati večinske koalicije. Namesto tega je Stranka centra oblikovala koalicijo z ECRE-jem in konservativno stranko Isamaa, a je vlada leta 2021 razpadla. Na čelu države je z novim zavezništvom s Stranko centra nato stopila Kallas, a je tudi ta koalicije razpadla in od lanskega poletja Reformna stranka vodi manjšinsko vlado, v kateri so še Isamma in stranka socialdemokratov.

Levosredinska Stranka centra in desnosredinska Reformna stranka se sicer izmenjujeta na oblasti, odkar se je Estonija osamosvojila od razpadajoče Sovjetske zveze.