Letošnja zima je minila bolje, kot so pričakovali. "Nismo si upali misliti, da bomo zimo prebrodili na način, kot smo jo. Napovedi so bile povsem drugačne," je na skupni novinarski konferenci dejal direktor Elesa Aleksander Mervar in dodal, da bi bilo lahko stanje povsem drugačno – z redukcijami in še višjimi cenami.

Z vladnimi ukrepi, med drugim regulacijo cen ter nižjima trošarino in DDV-jem, je gospodinjski odjemalec z letno porabo 10 megavatnih ur (MWh) na letni ravni prihranil od 500 do 5600 evrov, je navedel Mervar. Poudaril je, da to, kako smo prestali letošnjo zimo, države ne sme uspavati, in opozoril, da je Slovenija pri oskrbi z elektriko ob kriznih razmerah zelo izpostavljena. "Brez novih investicij bo ta izpostavljenost samo večja, ne samo na področju oskrbe, tudi na področju cen," je dejal.

Slovenija je bila lani rekordno uvozno odvisna, delež uvožene elektrike je znašal 32,6 odstotka. Letos stanje ni boljše; od začetka leta do 10. marca je bila uvozna odvisnost 31-odstotna, je povedal Mervar. Z večjo uvozno odvisnostjo bodo tudi veleprodajne cene bolj odvisne od cen na evropskih trgih in večje bo tveganje, da Slovenija ob morebitnih kriznih razmerah ne bo imela dovolj elektrike.

Ob pričakovani večji rabi elektrike in usmeritvah v proizvodnjo brez uporabe fosilnih goriv bodo potrebne investicije v povečanje proizvodnih virov in tudi v omrežje.

Eles v 10 letih načrtuje za 800 milijonov investicij, SODO pa za 3,5 milijarde

Eles v prihodnjih 10 letih načrtuje za 800 milijonov evrov investicij v prenosno omrežje, operater distribucijskega omrežja SODO, ki je po novem v lasti Elesa, pa za 3,5 milijarde evrov investicij v distribucijsko omrežje, je povedal Mervar in dodal, da bodo te načrte SODO-ja še pregledali. Vodja Elesa je med ovirami pri teh investicijah izpostavil dolgotrajnost postopkov umeščanja objektov, kot so daljnovodi, v prostor.

Holding Slovenske elektrarne (HSE), pod katerega med drugim spadajo hidroelektrarne na Dravi, Soči in deloma Savi ter Termoelektrarna Šoštanj (Teš), načrtuje za okoli dve milijardi evrov investicij, je povedal generalni direktor HSE-ja Tomaž Štokelj. Po njegovih besedah so pregledali 50 morebitnih lokacij za sončne elektrarne, kjer bi lahko namestili elektrarne s skupno močjo 400 vršnih megavatov (MWp), med drugim dodatne enote v Prapretnem in ob kanalu HE Zlatoličje ter plavajoče sončne elektrarne na Šoštanjskem jezeru. Pri hidroenergiji sta predvideni rekonstrukcija HE-ja Formin in izgradnja HE-ja na srednji Savi. Vetrne elektrarne HSE-ja pa so predvidene na Ojstrici in Paškem Kozjaku ter pri Rogatcu.

HSE izvaja tudi pilotni projekt izrabe geotermalne energije za proizvodnjo elektrike, so tudi vodilni partner evropsko sofinanciranega projekta, pri katerem sodelujejo partnerji iz Slovenije, Hrvaške in Italije in katerega cilj je proizvesti 5000 ton zelenega vodika letno.
V Tešu testirajo uporabo večjih količin biomase v šestem bloku. Kot je povedal Štokelj, namreč ni pričakovati tolikšnega izkopa premoga v velenjskem rudniku kot v preteklosti in z biomaso bi lahko brez investicij zagotovili od pet do šest odstotkov potrebnega goriva, z investicijami pa do 10 odstotkov.

Teš bo prvih 200 milijonov začel vračati junija

Medtem ko se je Teš lani spopadal z nižjim odkopom premoga, likvidnostnimi težavami – družba je od 800 milijonov evrov odobrenih poroštev države lahko za posojila pri bankah črpala 186 milijonov evrov, prejela je tudi 492 milijonov evrov naknadnega kapitala za nakup nadomestne energije – je stanje letos boljše, je zagotovil Štokelj. Med drugim so namreč spremenili prodajno politiko, razmere v premogovniku so se izboljšale in odkop je trenutno nad načrtom, boljše je upravljanje tveganj. Pričakuje, da bo Teš junija začel vračati prvih 200 milijonov evrov od naknadno vplačanega kapitala in da bo HSE zaradi regulacije cen letos prispeval okoli 100 milijonov evrov. Kljub temu pričakujejo dober poslovni rezultat, je dejal Štokelj.

Paravan: Investicije "edina prava pot"

Vodja drugega proizvodnega stebra, Gena energije, ki ima med drugim v lasti slovensko polovico Nuklearne elektrarne Krško (Nek), del HE-ja na Savi in Termoelektrarno Brestanica ter trgovca z elektriko Gen-I, Dejan Paravan je poudaril, da so investicije "edina prava pot, če želimo samooskrben in nizkoogljičen elektroenergetski sistem". Poleg tega, da male sončne elektrarne vlagajo med drugim v velike sončne elektrarne, predvidena je denimo v Brežicah, čakajo na odločitev sodišča glede gradnje HE-ja Mokrice.

Osrednji razvojni projekt Gena energije je drugi blok Nuklearne elektrarne Krško. Na novinarsko vprašanje o možnostih zagotovitve dovoljšnih zalog elektrike po zaprtju Teša brez JEK-a 2 – ob izjavah ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra za N1, da ne bi bilo nič narobe, če bi se časovnica za odločitev glede gradnje JEK-a 2 zamaknila – je Paravan odgovoril, da ni enoznačnega odgovora na to, ker je preveč negotovosti. Potrebni bi bili preračuni, kaj določena kombinacija pomeni. V študiji, ki so jo opravili za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU), so kot optimalen scenarij spoznali kombinacijo obnovljivih virov energije in jedrske energije.

Sorodna novica Na ministrstvu za okolje odgovarjajo Vrtovcu: O velikih jedrskih objektih se ne odloča na hitro

Kakšni viri za investicije?

Za financiranje investicij bodo potrebni različni viri. Med njimi Mervar navaja omrežnino in evropska nepovratna sredstva, zaslužek na trgu ter zadolžitev države. Štokelj je poleg posojil pri bankah za zelene naložbe in izdajo zelenih obveznic izpostavil možnost, da bi lahko tisti, ki nimajo možnosti postavitve lastne sončne elektrarne, sodelovali pri investicijah v večje elektrarne in bili nato deležni določene cene elektrike.

Paravan je povedal, da so trenutne maloprodajne tržne cene elektrike nižje, kot so regulirane cene za mala in srednje velika podjetja ter javne zavode, a višje, kot so regulirane cene za gospodinjstva in male poslovne odjemalce. Mervar je sicer ocenil, da bodo končne cene za negospodinjske odjemalce v prihodnje od 160 do 180 evrov na MWh. Cen, kot so bile pred krizo, ni več pričakovati, bile so tudi prenizke, da bi se izplačale investicije v proizvodne enote, je dejal.