"S Slovenijo se moramo dogovoriti, da bo delala, kar mora in kar je že počela v preteklosti," je dejal Salvini v povezavi s položajem prebežnikov v Furlaniji - Julijski krajini, ki je v Italiji vstopna točka za prebežnike s t. i. zahodnobalkanske migracijske poti.
Se sporazum izvaja?
Ob srečanju ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, ki je tedaj opravljala tudi naloge notranje ministrice, z italijanskim notranjim ministrom Matteom Piantedosijem v Stockholmu konec januarja so z notranjega ministrstva sporočili, da Slovenija in Italija vračanje ljudi, ki so nezakonito prestopili mejo, izvajata na podlagi sporazuma o prevzemu ljudi na državni meji, sklenjenega med obema vladama. Ministra sta tedaj ugotovila, da se ta sporazum izvaja.
Notranji minister Boštjan Poklukar bo ta četrtek odpotoval v Rim na srečanje s Piantedosijem.
Kaj pravijo številke
Po podatkih slovenskega notranjega ministrstva je Slovenija leta 2022 v Italijo vrnila 58 ljudi, sprejela pa 65. Leta 2021 je bilo iz Slovenije v zahodno sosedo vrnjenih 30 ljudi, sprejetih od tam pa 26. Še leto pred tem pa je Slovenija v Italijo vrnila 32 ljudi, sprejela pa jih je 1116.
Sodišče v Rimu je sicer januarja 2021 razsodilo, da gre za nezakonito prakso. V prvi tovrstni sodbi je ocenilo, da neformalna vračanja v Slovenijo sprožajo verižno reakcijo, saj slovenske oblasti prebežnike predajo hrvaškim, te pa jih vračajo v Bosno in Hercegovino. To pa po presoji sodišča predstavlja kršenje italijanske zakonodaje, italijanske ustave, listine EU-ja o temeljnih pravicah ter omenjenega dvostranskega sporazuma s Slovenijo.
Zunanja ministra Tanja Fajon in Antonio Tajani sta o tem, kako bi lahko slovenska in italijanska policija sodelovali pri spoprijemanju z nezakonitimi migracijami na zahodnobalkanski migracijski poti, zlasti po vstopu Hrvaške v schengen, letos govorila že večkrat. Slovenija je pripravljena sodelovati z Italijo pri zaščiti meje.
Na slovensko-italijanski meji sicer že nekaj časa delujejo mešane slovensko-italijanske policijske patrulje. Njihove dejavnosti med drugim vključujejo kontrolo vlakov, avtobusov in osebnih vozil, ki prečkajo mejo med državama. Za izboljšanje izmenjave informacij je Slovenija februarja v Rim poslala tudi policijskega atašeja.
Poklukar o migracijah na območju PU Koper
Slovenski notranji minister Poklukar je temo migracij komentiral med obiskom Mestne občine Koper, ni se pa ob tem dotaknil Salvinijevih izjav. Slovenija ne more biti oaza brez migracij, saj se razmere v glavnih državah izvora še slabšajo. Po sestanku v Kopru so spomnili tudi, da se je po vstopu Hrvaške v schengensko območje spremenila metodika in taktika dela policije in da se zdaj soočamo s sekundarnimi migracijami, pravi Poklukar. Primorska je tisti del Slovenije, ki ga prečka največ migrantov, policijske patrulje pa so na tem območju najpogostejše.
se je na to posredno odzval med obiskom Mestne občine Koper. Slovenija ne more biti oaza brez migracij, saj se razmere v glavnih državah izvora še slabšajo. Občina Koper zaseda največji del tega ozemlja, 303 kvadratne kilometre, podatki policije pa kažejo, da so varnostne razmere stabilne, so po današnjem sestanku zatrdili na ministrstvu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje