Poslanska skupina Svoboda je v DZ vložila novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero želi ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga prenesti v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku.

Generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjana Mlakar je ob robu posveta o izzivih oblikovanja sodobnega zdravstva dejala, da je odločitev o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS politična, vsebine pa ne more komentirati, dokler ne prebere novele. Prav tako ni želela odgovoriti na vprašanje, ali bo ZZZS lahko ohranil premijo v višini 35 evrov, kot jo določa novela. Iz ZZZS-ja pa so ob tem sporočili, da še ne morejo podati mnenja, ker predlog zakona še ni javno objavljen in ker še ni znana časovnica za njegovo obravnavo. "Praviloma pa mnenja k takšnim zakonom sprejema upravni odbor ZZZS-ja in skupščina ZZZS-ja," so dodali.

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v koaliciji sicer predlagajo po tistem, ko je zavarovalnica Generali prejšnji teden napovedala dvig premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 10,39 evra, dvig pa upravičuje z rastjo stroškov od leta 2019. Tatjana Trček iz ZZZS-ja je za Radio Slovenija povedala, da izračuni ZZZS-ja takšne rasti stroškov ne kažejo. "Primerjave cen posameznih storitev ne kažejo 30-odstotnega dviga. Največja postavka pri nas je bolnišnično zdravljenje, pri katerem se je cena od leta 2020 dvignila za 21 odstotkov, medtem ko so bili lahko dvigi pri drugih dejavnostih tudi precej nižji," je dejala. Na rast cen je vplivala rast plač, regresa in dodatnega pokojninskega zavarovanja, ob tem pa tudi zvišanje materialnih stroškov zaradi valorizacije ter povečanje informatizacije in amortizacije, je Tatjana Trček še dejala za Radio Slovenija.

Zavarovalno združenje: Ukinitev ni zdravstvena reforma

"Rokohitrski predlog nas je presenetil," pa je o napovedi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ob robu posveta o izzivih oblikovanja sodobnega zdravstva dejala direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger. Ukinitev so pričakovali, saj se o njej govori že nekaj časa, navsezadnje so se k njej zavezali tudi v koalicijski pogodbi, je poudarila.

V Slovenskem zavarovalnem združenju so na podlagi sestanka pri ministru za zdravje pretekli teden pripravili izračune predloga, ki bi zmanjšal doplačila, ki jih določa zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. To bi imelo neposreden vpliv na znižanje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, obenem pa bi v zmanjšanem obsegu obremenilo javne vire. Te so predstavili ministru, nato pa so bili iz medijev seznanjeni, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinja, so sporočili iz zavarovalniškega združenja. Rešitev, ki so jo predstavili ministru, pa po mnenju direktorice združenja zanj "očitno ni bila sprejemljiva".

Sorodna novica "Prispevek bi bil 35 evrov. Vsa sredstva ostanejo v javnem zdravstvenem sistemu."

Ukinitvi v združenju izrecno ne nasprotujejo. "Ne glede na to, da ne gre prvenstveno za strokovno, temveč za politično odločitev," so zapisali v odzivu. Strinjajo se namreč, da obstoječi sistem ne zagotavlja dolgoročne vzdržnosti financiranja. "Izrecno bi želela poudariti, da ukinitev ni zdravstvena reforma in ne bo doprinesla h kakovosti in dostopnosti storitev za prebivalce," je dejala Maja Krumberger. Ta namreč ne naslavlja vprašanj dostopnosti zdravstva, ne ureja razmerij med zasebnim in javnim zdravstvom, ne ureja delovanja javnih zdravstvenih institucij v smislu racionalizacije le-tega. Vse našteto pa je nujno, da bomo kot država dosegli zadane cilje. "Vsekakor je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja lahko všečna politična odločitev, ki pa bo dražja, kot je morebiti videti na prvi pogled," so zapisali v odzivu.

"Nekako ni jasno, zavarovalnicam očitajo napovedan dvig, hkrati pa priznavajo, da bo zmanjkalo 180 oz. – mi ocenjujemo – 200 milijonov evrov brez tega dviga. Se pravi so podlage za dvig," je dejala Maja Krumberger. Glede na projekcije se bo številka v naslednjih letih zgolj povečevala. Če pri tem upoštevamo še siceršnje povečevanje potreb javne zdravstvene blagajne – na podlagi objektivnih dejstev se bo primanjkljaj za opravljanje storitev še povečeval. Zato je na mestu vprašanje ministrstvu za finance glede pokrivanja potreb javne zdravstvene blagajne, so zapisali v odzivu.

Z odločevalci pripravljeni sodelovati pri oblikovanju sprememb

Ob tem je Maja Krumberger dodala, da se bo – kot je bilo razumeti na novinarski konferenci koalicije – tudi predvidena mesečna dajatev vsakega zavezanca za plačilo v znesku 35 evrov enkrat letno na določen način usklajevala, saj bo primanjkljaj kril proračun.

Sorodna novica Zavarovalnice trdijo, da je podražitev dopolnilnega zavarovanja nujna. Vrstijo se pozivi k ukinitvi.

Uvedba enotne obremenitve bo imela neposredni pozitivni vpliv na zdravstveno blagajno, saj bo obremenitev zajela vse prebivalce, ne zgolj tistih, ki so se za dopolnilno zdravstveno zavarovanje odločili prostovoljno. To bo zdravstveni blagajni prineslo dodatnih dobrih 20 milijonov evrov, odvzelo pa bo približno enak znesek dajatev, ki jih posredno ali neposredno poravnajo zavarovalnice, financiranje zdravstvene kartice, predvsem pa fleksibilnost pri uravnavanju potrebnih virov javne zdravstvene blagajne med neugodnimi gospodarskimi razmerami, opozarjajo.

Odločevalcem ostajajo na voljo za pomoč pri oblikovanju sodobnega javnega zdravstvenega sistema po meri prebivalstva, so sklenili.

Mnenja posameznih zavarovalnic

"V Vzajemni bomo najprej podrobno preučili novelo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju," so pri Vzajemni odgovorili za Slovensko tiskovno agencijo. Dodali so, da si bodo tudi vnaprej prizadevali pomagati zdravstvenemu sistemu kot dejaven in odgovoren partner. Z vsemi deležniki v zdravstvu želijo prispevati k dolgoročno vzdržnemu zdravstvenemu sistemu, v katerem je pacient na prvem mestu in kjer dobi kakovostno zdravstveno oskrbo, ko jo potrebuje, so navedli. Pri Vzajemni so sicer, po napovedi zavarovalnice Generali o dvigu premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje za 10,39 evra, prejšnji teden pojasnili, da bo nadaljevanje rasti celotnih odhodkov v zdravstvenem sistemu vplivalo tudi na premijo zdravstvenega zavarovanja. Povedali so, da zavarovalnice nimajo vpliva na dejanske stroške za zdravstvene storitve, vsaka odločitev zakonodajalcev o spremembah cen storitev in plač v zdravstvu pa ima neposreden vpliv na stroške zavarovalnic.

V skupini Triglav podpirajo spremembo javnega zdravstvenega sistema, njegovo reformo in preoblikovanje prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ob tem pa je po njihovem mnenju ključno, da bo javni zdravstveni sistem "dostopen vsem in bo zagotavljal sodobno zdravstveno obravnavo ter široko mrežo izvajalcev, ki bodo lahko kompetentno poskrbeli za pacienta", so zapisali v odgovoru STA-ju. Kot opozarjajo, se odhodki zdravstvenega sistema v zadnjih letih enormno povečujejo, krepitev pa je v okviru javne zdravstvene blagajne načrtovana tudi za naprej, zato se ob tovrstnih gibanjih in v sedanjem načinu financiranja javne zdravstvene blagajne "ni mogoče izogniti prilagajanju premije prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, če želijo zavarovalnice nemoteno kriti doplačila za zdravstvene storitve za svoje zavarovance". Trend, po katerem se celotni odhodki zdravstvenega sistema povečujejo, se bo nadaljeval, opozarjajo. To pa pomeni, da bodo še naprej rasli odhodki za kritje stroškov zdravstvenih storitev kot celote, ne glede na morebitno novo obliko financiranja, so poudarili. V povezavi z napovedjo vlade o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na zdravstveno zavarovanje pa v Triglavu poudarjajo, da morajo biti posegi v tako obsežne sisteme, kot je sistem zdravstvenega varstva, "izjemno premišljeni". Take spremembe morajo biti tudi plod splošnega konsenza vseh deležnikov, "saj lahko drugače pride do nepopravljivih posledic za zdravstveni sistem in posameznike", so zapisali.

V skupini sicer poudarjajo, da bodo še naprej razvijali dodatna zdravstvena zavarovanja in z njimi povezane storitve, saj se zavedajo njihove pomembnosti pri ohranjanju zdravja ljudi.

"Zdravstvena zavarovanja omogočajo, da prebivalstvo zmanjšuje tveganja za plačila storitev iz lastnega žepa ter v primeru težav omogočajo boljšo dostopnost do kakovostne zdravstvene oskrbe," so med drugim zapisali v odgovoru STA-ju.

Delodajalci: Ukinitev ne sme iti v breme gospodarstva

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so poudarili, da predlog zakona težko podrobno komentirajo, saj s konkretno vsebino zakona še niso seznanjeni. Glede na dozdajšnje informacije naj za zavarovance in delodajalce ne bi prinesel velikih vsebinskih sprememb, ugotavljajo. "Iz trenutno razpoložljivih informacij v medijih naj bi breme pavšalnega zneska prispevka za zdravstveno zavarovanje tudi v prihodnje nosil zaposleni sam, le delodajalec naj bi znesek po novem nakazal Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije," so povzeli. Se pa po njihovih besedah postavljajo vprašanja, kaj bo s tistimi, ki so se zavestno odločili za neplačevanje tega zavarovanja, kaj z nezaposlenimi, ki to zavarovanje plačujejo, in kaj z zavarovalnicami, ki ta produkt zdaj ponujajo. Kot so poudarili, pa nasprotujejo kakršnemu koli povečevanju obremenitve delodajalcev, "saj so delodajalci v Sloveniji, prav zaradi prispevkov, že danes med najbolj obremenjenimi v Evropi".

Še krajši so bili v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS), kjer so navedli le, da se zavzemajo za "stabilen in predvidljiv sistem zdravstvenega zavarovanja s čim manj birokracije".

Ob tem pričakujejo, da košarica pravic ostane vsaj v enakem obsegu kot do zdaj, in sicer za vse, ki vplačujejo, tako za zaposlene kot preostale deležnike.

Da "absolutno nasprotujejo" kakršni koli dodatni obremenitvi delodajalcev, pa so se na dogajanje odzvali tudi v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). Prav tako si ne morejo predstavljati, da bi se plače delavcem zaradi sprememb sistema t. i. dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja znižale. Od odgovornih zato pričakujejo, da se pred kakršno koli spremembo obstoječega sistema opravi temeljita strokovna razprava. Tudi v TZS-ju so sicer zapisali, da s predlogom zakona niso seznanjeni, opozorili pa so še, da o ukinjanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni potekal socialni dialog na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS).

"Glede na današnje izjave predsednika vlade spremembe ne bodo predstavljale dodatne obremenitve plač, v OZS-ju pa upamo, da država tega bremena dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v prihodnje ne bo prenesla v breme delodajalcev," so bili v odzivu previdni tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Ob tem pa so opozorili, da bodo pri delodajalcih spremembe v administraciji pri obračunu plač.

Sindikati pričakujejo dialog na ESS-ju

V reprezentativnih sindikalnih centralah, kot so zapisali v sporočilu za javnost, že vseskozi podpirajo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Predlog novele zakona pa jih je presenetil. Pozitivno jih je presenetil zato, ker je bistveno pohitril časovnico vlade, ki je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja napovedala šele z letom 2025. "Hkrati pa ugotavljamo, da predlog sicer res ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vendar ga nadomešča s pavšalnim prispevkom v enaki višini za vse, kar pomeni, da ohranja nepravično in regresivno obliko prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki bistveno bolj finančno obremenjuje tiste z nizkimi dohodki," so opozorili.

Pozdravljajo uvedbo t. i. proračunske varovalke in odločitev za zbiranje celotnih sredstev na enotnem mestu, in sicer pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot nosilcu obveznega zdravstvenega zavarovanja. "Vendar pričakujemo spremembo predloga na način, da se bo v okviru zakonodajnega postopka višina prispevka oblikovala tako, da bo odvisna od razpoložljivega dohodka posameznice oziroma posameznika ter da se znotraj zdravstvenega sistema ohrani načelo solidarnosti," so navedli.

Pričakujejo tudi, da se bo o predlogu zakona takoj začel dialog v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in da se bo z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja hkrati poskrbelo tudi za zaposlene v zavarovalnicah.