Dostopnost do zdravstvenih storitev v Sloveniji omogoča več vrst zavarovanj. Najbolj razširjeno je obvezno zavarovanje, k vplačevanju katerega smo pozvani vsi državljani, ki imamo v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče.
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije se je v letu 2022 plačevanju obveznega zavarovanja izognilo le 528 ljudi oziroma manj kot pol promila zavezancev. "Število oseb s slovenskim državljanstvom, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji in nimajo urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, se v zadnjem desetletju znižuje, saj ZZZS na tem področju od leta 2011 zelo dosledno izvaja zakon, po katerem je vključitev v zavarovanje ne zgolj pravica, temveč tudi dolžnost vseh oseb, ki zakonito prebivajo v Sloveniji," so zapisali za MMC.
ZZZS vse prebivalce brez zavarovanja redno poziva z dopisi, a se običajno nanje ne odzovejo. Med nekaj več kot 500 tistimi, ki obveznega zavarovanja nimajo sklenjenega, je najverjetneje veliko takšnih, ki so se odselili v tujino, hkrati pa v Sloveniji niso odjavili stalnega prebivališča.
Obstajajo pa tudi drugačni primeri. Na ZZZS-ju so se tako srečali s posameznikom, ki se je na vse načine izogibal vključitvi v obvezno zdravstveno zavarovanje in se je odločil celo za tožbo proti ZZZS-ju. "Osebe se tudi izgovarjajo, da zavarovanja ne potrebujejo, da so zdrave ali da ne hodijo k zdravniku." A kot poudarja ZZZS, je vključitev v zavarovanje pravica in dolžnost vseh, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje, ne glede na to, ali trenutno potrebujejo ali koristijo zdravstvene storitve.
Pomembno je namreč, da so vse zdravstvene storitve na voljo takrat, ko jih posameznik potrebuje, ne glede na to, koliko sredstev je prispeval v zavarovalniško blagajno. "Potrebna sredstva zberemo vsi zavarovanci, ki storitev trenutno ne potrebujemo. Osebe, ki si ne uredijo obveznega zdravstvenega zavarovanja, tako niso problematične zgolj z vidika rizikov, ki jih morajo same (ali pa družba) nositi v primeru njihovega zdravljenja, temveč tudi z vidika solidarnosti med zavarovanci, saj nezavarovane osebe praviloma odklanjajo plačilo prispevka v zdravstveno blagajno prav iz razloga, da zdravstvenih storitev ne potrebujejo, pri tem pa zanemarjajo vidik solidarnosti z osebami, ki trenutno potrebujejo zdravstvene storitve."
Kot poudarjajo na ZZZS-ju, je obvezno zdravstveno zavarovanje utemeljeno na solidarnostnem principu tudi glede na delež, ki ga posameznik prispeva. Vsak zavarovanec namreč plačuje po svojih zmožnostih. Plačilo predpisanega prispevka je namreč vezano na vir, ki zavarovancu zagotavlja osnovno socialno varnost, naj bo to zaposlitev, pokojnina, invalidnina, lastna sredstva ali socialni transferji.
Za upravičence do socialne pomoči se obvezno zdravstveno zavarovanje plačuje iz proračuna države. V primeru, da posameznik ni zavarovan, a potrebuje nujno zdravljenje ali nujno medicinsko pomoč, pa ministrstvo za zdravje poravna tudi te račune. Med nujna zdravljenja sodijo življenjsko ogrožajoča stanja, kot so zdravljenja zastrupitev, preprečevanje infekcij, ki bi lahko povzročile septični šok, zaustavljanje večjih krvavitev, preprečevanje usodnega poslabšanja kroničnih bolezni oziroma stanj, ki bi trajno ogrozila življenjske funkcije, zdravljenje zlomov itd. Ministrstvo pa krije tudi stroške zdravil in medicinskih pripomočkov za navedena stanja.
Poleg obveznega zavarovanja imamo v zakonu opredeljenih tudi več prostovoljnih zavarovanj. Najbolj razširjeno prostovoljno zavarovanje pri nas je dopolnilno zavarovanje, ki ga ima v Sloveniji sklenjenega kar 1,5 milijona ljudi oziroma 95 odstotkov vseh, ki niso več vključeni v šolanje ali pa so starejši od 26 let. Dopolnilno zavarovanje za zdaj še ponujajo tri zavarovalnice. Po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor je bilo konec leta 2022 pri zavarovalnici Vzajemna sklenjenih 735.292 dopolnilnih zavarovanj, pri zavarovalnici Triglav 449.649 in pri Generaliju 309.640 dopolnilnih zavarovanj.
Dopolnilno zavarovanje pa še zdaleč ni edino prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki ga je možno skleniti. Čeprav se je v številnih burnih razpravah o dopolnilnem zavarovanju v zadnjem času kdaj zgodilo, da je bilo poimenovano tudi kot "dodatno", je med dopolnilnim in dodatnim zavarovanjem velika razlika. Če poenostavimo, dopolnilno zavarovanje služi za plačevanje razlike do polne cene javnih zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zavarovanje ne zmore pokriti v celoti. Dodatna zavarovanja pa omogočajo obravnavo pri zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev ali izplačilo zavarovalnine, zavarovalnice pa jih v zadnjem obdobju intenzivno oglašujejo.
Razmah dodatnih in vzporednih zavarovanj
Precej slabše reklame je v zadnjem letu deležen javni zdravstveni sistem. Več kot 130.000 ljudi je brez osebnega zdravnika. Septembra lani smo spremljali zamenjavo dveh pacientov v Celjski bolnišnici, od katerih je eden umrl. Marca smo poročali o bolniku, ki je umrl v avtu na poti v zdravstveni dom Velenje, čeprav bi ponj lahko poslali reševalno vozilo. Že več let se kopičijo nedopustne čakalne dobe pri nekaterih specialistih. Vse te zastrašujoče podobe najverjetneje pripomorejo k vse številčnejšemu sklepanju zavarovanj, ki obljubljajo takojšnjo obravnavo in kratke čakalne dobe pri zasebnikih.
Po podatkih Agencije za zavarovalništvo je imelo v Sloveniji konec lanskega leta dodatno ali vzporedno zavarovanje sklenjenih že 931.895 zavarovancev na nekaj manj kot 400.000 zavarovalnih policah. Pri čemer v številko niso vključena zavarovanja, ki jih sklenemo pred potovanji v tujino. So pa nekatera med njimi združena z nezgodnimi zavarovanji.
Ponudbo dodatnih zdravstvenih zavarovanj so nam posredovali z zavarovalnic Triglav, Vzajemna in Generali. Nekatera zavarovanja krijejo stroške zdravljenja v zasebnih zdravstvenih zavodih, druga nudijo izplačilo zavarovalnine v primeru nesreč ali ob diagnozi določene bolezni.
Triglav in Vzajemna ponujata številna dodatna zavarovanja, ki se nanašajo na točno določene zdravstvene težave. Med njimi so zavarovanja, ki krijejo stroške zobozdravstvenih storitev ali specialistično obravnavo v primeru nezgode. Vzajemna ponuja zavarovanje za primer raka, ki krije izplačilo zavarovalnine, v primeru, da zavarovanec prejme takšno diagnozo. Posebej pa se lahko zavaruje tudi v primeru, da zboli za eno izmed 25 težjih bolezni, med katerimi so Alzheimerjeva bolezen, meningitis, aids, presaditve nekaterih organov, Parkinsonova bolezen, slepota, oglušelost ter infarkti in rakava obolenja.
Vse tri zavarovalnice so se hitro odzivale tudi na krizo pomanjkanja družinskih zdravnikov, saj ponujajo storitev, ki jo je ena izmed njih poimenovala "Halo, doktor". Zavarovanja namreč omogočajo pogovor s specialistom družinske medicine na daljavo, bodisi preko telefona bodisi preko videoklica. Za razliko od "običajnih" osebnih zdravnikov so "halo doktorji" na voljo vse dni v tednu, od jutra do poznega večera. Triglav, Vzajemna in Generali ponujajo tudi različne zavarovalne police, ki si jih lahko zavarovanci oblikujejo po svojih željah. Zanimivo je, da so paket zdravstvenih zavarovanj pri Generaliju poimenovali Moj zdravstveni kasko in s tem namignili, da so dodatna zdravstvena zavarovanja v principu podobna zavarovanjem avtomobilov.
Največ zanimanja pri dodatnih zavarovanjih je za zdravstvene police, ki krijejo stroške specialističnih obravnav ali pa omogočajo kombinacijo različnih zdravstvenih storitev, od specialističnega pregleda, do laboratorijskih preiskav, fizioterapije itd. v zasebnih ordinacijah.
Koriščenje samoplačniških storitev se iz leta v leto povečuje
Vse tri zavarovalnice priznavajo, da je zanimanja za sklepanje dodatnih zavarovanj vedno več. "Trg samoplačniških zdravstvenih storitev obstaja že več kot dvajset let. Ljudje se zavedajo, da obstajajo tudi samoplačniške zdravstvene storitve in so zanje pripravljeni plačati ali v ta namen skleniti zdravstveno zavarovanje. S tem si omogočijo hitro in kakovostno zdravljenje. Koriščenje samoplačniških storitev se tako iz leta v leto povečuje," so nam na vprašanje, ali zanimanje za dodatna zavarovanja v zadnjem času narašča, odgovorili pri Generaliju.
"Največ zanimanja zaznavamo pri zavarovanjih, ki omogočajo hiter dostop do specialističnih obravnav in operativnih posegov ter fizioterapije," so sporočili z Vzajemne. "Pri zavarovanjih, ki omogočajo specialistično ambulantno zdravljenje, so najpogostejši specialistični pregledi iz naslova ortopedije, dermatologije in otorinolaringologije, prav tako so zelo pogoste radiorentgenološke preiskave, kot sta magnetna resonanca in ultrazvok," pa opažajo pri Triglavu.
Obe zavarovalnici sta opozorili, da se za sklenitev kolektivne zdravstvene police za svoje zaposlene odloča tudi vedno več podjetij. Podjetja namreč na ta način skušajo skrajšati bolniške odsotnosti, ki nastajajo zaradi dolgih čakalnih dob na določene specialistične obravnave ali operacije. "Večina se jih namreč zaveda, da v času čakanja bolezen ne miruje," so zapisali v Vzajemni.
Dodatna zavarovanja ne krijejo stroškov zdravljenja že obstoječih zdravstvenih stanj
A pri sklepanju dodatnih zavarovanj je treba brati tudi drobni tisk. Dodatna zavarovanja, ki krijejo storitve pri zasebnikih, so tržno naravnana in storitev, ki jih zavarovanci v določenem trenutku potrebujejo, ne krijejo brezpogojno kot obvezno in dopolnilno zavarovanje. Večina dodatnih zavarovanj na primer zavarovancu ne pomaga kaj dosti, če ima kronične težave ali že obstoječo poškodbo ali bolezensko stanje. Dodatna zavarovanja namreč običajno krijejo stroške, obravnave ob "novonastali bolezni, poškodbi ali stanju".
Nekatere zavarovalnice poznajo "čakalno dobo" za obravnavno zdravstvenega stanja, ki je bilo prisotno že ob sklenitvi zavarovanja, a ta lahko traja tudi dve leti. To pomeni, da bo zavarovalnica stroške zdravljenja začela kriti šele dve leti po sklenitvi zavarovanja. Če se določena poškodba med trajanjem zavarovanja izkaže za kronično, lahko zavarovalnica po šestih mesecih preneha kriti stroške zdravstvenih storitev.
Zavarovalnica prav tako v določenih primerih, kljub sklenjenemu zavarovanju, ne bo izplačala zavarovalnine. Če se je na primer zavarovanec poškodoval v prometni nesreči zgolj kot sopotnik, voznik pa je vozil pod vplivom drog ali alkohola, mu zavarovalnina ni izplačana. Prav tako ne, če ni bil pripet z varnostnim pasom. Če se je zavarovanec poškodoval v nesreči, ki jo je povzročil sam in pri tem ni upošteval varnostnih pravil, ali pa bi bil vzrok za nesrečo lahko predhodno zdravstveno stanje, zavarovalnica izplačilo prav tako lahko zavrne. Enako velja za poškodbe v primerih izvajanja visoko tveganih športnih aktivnosti.
Zavarovalnice so spletle svoje mreže z zasebniki
Zavarovanci s sklenjenim dodatnim zdravstvenim zavarovanjem ne preskakujejo čakalnih vrst v javnem zdravstvenem sistemu, so na vprašanje, kje zavarovanci lahko koristijo storitve, za katere plačujejo, odgovorili v Generaliju. "V resnici zmanjšujejo pritisk na čakalne dobe v javnem sistemu in ga razbremenjujejo, saj so zavarovanci s sklenjenim dodatnim zdravstvenim zavarovanjem napoteni v samoplačniške ordinacije, kjer namesto njih storitev, skladno z izdano napotnico, poravna zavarovalnica," dodajajo.
Da dodatna zavarovanja, ki preusmerjajo zavarovance iz javne v zasebno mrežo zdravstvenih storitev, razbremenjujejo javni zdravstveni sistem, menijo tudi pri Vzajemni. "V sistemu z dolgimi čakalnimi dobami je dostopnost omejena in so ljudje vajeni, da si pomoč poiščejo samoplačniško. Če imajo naše zavarovanje, pa jim takojšen dostop do samoplačniških storitev uredimo mi in pokrijemo stroške iz zavarovanja," pojasnjujejo.
Dodatna zdravstvena zavarovanja tudi po mnenju zavarovalnice Triglav prispevajo k boljši dostopnosti do zdravstvenih storitev. V Triglavu v sklopu zagotavljanja dodatnih zdravstvenih zavarovanj sodelujejo z več kot 430 izvajalci samoplačniških zdravstvenih storitev. Določene samoplačniške storitve lahko zavarovanci opravijo tudi pri drugih izvajalcih, zavarovalnica pa jim stroške povrne.
Tudi Vzajemna ima za uveljavljanje pravic iz dodatnega zavarovanja Zdravstvena polica svojo pogodbeno mrežo. Kot pojasnjujejo, so to večinoma zasebniki, in sicer zdravniki specialisti in bolnišnice doma in v tujini. Obravnave so tako mogoče tudi v Avstriji, Italiji, Nemčiji in na Hrvaškem. "Trenutno je v mrežo vključenih več kot 130 domačih in tujih partnerjev," še sklenejo.
Precej več kot povsem zasebnih ambulant je zasebnikov s koncesijo, kjer z 294 zaposlenimi prednjači družinska medicina. Sledijo pediatrija z 52 zaposlenimi pediatri koncesionarji, oftamologija z 48 koncesionarji, interna medicina s 47 koncesionarji, splošna medicina z 39 koncesionarji, v medicini dela jih je zaposlenih 34, v psihiatriji 30, v radiologiji 19, v splošni kirurgiji 18 in v kardiologiji in vaskularni medicini prav tako 18, v ortopedski kirurgiji 15 in v otroški in mladostniški psihiatriji 10. Na drugih področjih medicine je samostojnih koncesionarjev po manj kot deset.
Med zasebniki in zasebniki s koncesijo sicer prednjačijo zobozdravniki, ki v zgornje podatke niso vključeni in jih je skupno skoraj tisoč.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje