Razpravljavci skoraj dve uri trajajoče okrogle mize Ali vladni ukrepi rešujejo zdravstveno krizo, so se v uvodu dotaknili predloga zakona o digitalizaciji zdravstva. Predstavnik iniciative Dušan Keber, sicer tudi nekdanji minister za zdravje, je pozdravil namero za ureditev digitalizacije v zdravstvu, se pa sprašuje, kako bo ta zakon, ki bo morda implementiran v prihodnjih petih letih, koristil trenutnim kriznim razmeram v zdravstvu. Spomnil je, da se na področju digitalizacije zdravstva "nekaj poskuša urediti že vsaj dvajset let", pa se to ne zgodi.

"Zakaj se informacijski sistemi v zdravstvu ne povezujejo, je dolga zgodba in je tudi ne bi znal v celoti razložiti, zagotovo pa gre za različne parcialne interese, kdo bo zmagal na tem trgu," je poudaril. Podpredsednik skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) Jakob Počivavšek pa se med drugim sprašuje, ali bodo podatki, ki bodo pridobljeni z informatizacijo zdravstva, uporabljeni za strateške odločitve, med drugim za načrtovanje potreb po kadrih v zdravstvu, je izpostavil.

Družinsko zdravnico v Zdravstvenem domu Ljubljana Marjo Biščak Hafner pa je v predlogu zakona zmotil hiter prehod na brezpapirno poslovanje. Ugotavlja namreč, da digitalna pismenost pacientov ni takšna, da bi si jo lahko privoščili vsi. Najranljivejše skupine prebivalstva imajo slabši dostop do računalnikov in do digitalnih storitev, zato bi bili pri načrtovani digitalizaciji lahko precej prikrajšani, lahko celo s posledicami za njihovo zdravje, je poudarila.

Opozorila o krčenju avtonomije ZZZS-ja

Razpravljavci so uperili kritiko tudi v predlog zakona o prenovi ZZZS-ja. Po mnenju Počivavška predlagane spremembe ne posegajo le v organe upravljanja in financiranje ZZZS-ja, ampak krčijo tudi njegovo avtonomijo, saj predvidevajo soglasje vlade ali ministrstva za zdravje "za tako rekoč vse odločitve zavoda, vključno z obračunom zdravstvenih storitev", je poudaril. Iz predloga zakona bi bilo mogoče sklepati tudi, da odpira vrata obveznega zdravstvenega zavarovanja "čistim zasebnikom, s katerimi bi zavod lahko sklepal pogodbe", je dodal Počivavšek.

Sorodna novica Glas ljudstva poziva k pravičnejši odmeri prispevka, ki bo nadomestil dopolnilno zavarovanje

Na škodljive posledice poseganja politike v avtonomijo ZZZS-ja sta opozorila tudi Keber in Biščak Hafner. Po Kebrovem mnenju je predlog zakona "diletantski izdelek", v katerem je veliko neskladnosti z drugimi zakoni, poleg tega prenaša odločanje o denarju in o vsem drugem na eno samo osebo, to je ministra za zdravje, je opozoril. Da gre za pet milijard evrov in "kdo bo z njimi razpolagal", je izpostavil med drugim.

Koalicijski poslanec Levice Miha Kordiš, ki je bil med udeleženci posveta in se je oglasil v razpravi, je izpostavil, da tega predloga zakona ne podpira nihče od družbenih predstavnikov, niti delodajalci, sindikati, skupščina zdravstvene blagajne, "pa tudi politične stranke, ki sodelujemo v političnem svetu koalicije na zdravstvenem področju, ne".

Zaskrbljenost zaradi postopnega spreminjanja dopolnilnega zavarovanja

Razpravljavci so se dotaknili tudi predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, s katerim želi vladajoča koalicija ukiniti oziroma preoblikovati dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Keber se ob tem sprašuje, zakaj že v prvi fazi ne bi bilo mogoče uvesti namesto pavšalnega proporcionalni prispevek, ki ga sicer napovedujejo.

Po Kebrovem mnenju je to politično nespretno, boji se tudi, da se bo predlog zakona sprevrgel v katastrofo za vlado. Postopno sprejemanje rešitev skrbi tudi Počivavška, ki se sprašuje, ali bo imela vlada dovolj volje za sprejemanje še drugega koraka. Zdravstvo ne sme biti dobičkonosna dejavnost, ampak se morajo prispevki, ki jih zberemo, stekati nazaj v zdravstveno dejavnost in v dobro pacientov. S tega vidika je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bistvena, pa je med drugim poudarila Biščak Hafner.