"Začenjajo se zelo tehnična pogajanja za sprejetje konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev, njen namen je zagotoviti mednarodno sodelovanje med pravosodnimi sistemi tam, kjer so pravne praznine pri pregonu tovrstnih zločinov," je dejala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

"Sprejetje konvencije bi bil pomemben mejnik na področju mednarodnega kazenskega prava in boja proti nekaznovanosti zločincev," je poudarila in naznanila, da je doslej podporo konvenciji izrazilo že 80 držav in drugih organizacij z vsega sveta.

"Upam, da visoka udeležba konference kaže na našo podporo v mednarodni skupnosti," je povedala in izrazila željo, da bodo prizadevanja Slovenije pri konvenciji MLA pripomogla tudi k uspehu njene kandidature za nestalno članico varnostnega sveta ZN-a.

"Ponosna sem, da naša majhna država vedno znova dokazuje, da je sposobna graditi mostove in spodbujati sodelovanje v mednarodni skupnosti," je še dodala.

Švarc Pipan: Žrtvam zagotoviti pravico

Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je medtem opozorila, da hudodelstva, ki jih opredeljuje konvencija, niso le naključni stranski učinki oboroženih spopadov, temveč so zavestne posledice politik voditeljev. Opozorila je tudi na ranljivost žrtev, zlasti otrok in starejših, na možnost uničenja dokazov in pobega storilcev kaznivih dejanj tam, kjer lahko najdejo zatočišče.

"Dolžnost posameznih držav in mednarodne skupnosti je torej, da naredimo vse, kar je v naši moči, da preganjamo storilce kaznivih dejanj in žrtvam zagotovimo pravico," je dejala.

Ob tem je še poudarila, da ne smemo izgubiti upanja, tudi če se večje države, kot sta Rusija in Kitajska, ne pridružijo konvenciji. "Vsaka pravna praznina, ki jo zapolnimo, pomeni manj prostora za storilce kaznivih dejanj," je dodala.

Nizozemska ministrica za pravosodje Dilan Yesilgöz-Zegerius je pojasnila, da je sedanji okvir mednarodnega kazenskega prava zastarel in nepopoln. "To pa otežuje boj proti nekaznovanosti zločincev. Vse žrtve si zaslužijo, da so storilci privedeni pred roko pravice," je dejala.

Zunanja ministrica Belgije Hadja Lahbib je izpostavila, da bo konvencija MLA državam omogočila prevzem večje odgovornosti za pregon kaznivih dejanj. S sprejetjem konvencije pa se državam ne bo treba zanašati zgolj na Mednarodno kazensko sodišče (ICC).

"Konvencija ni le sporazum, temveč resnična sprememba v našem sodelovanju. Končni cilj ni le zaustavitev nekaznovanosti, temveč tudi to, da se tovrstni zločini ne bi nikoli več zgodili," pa je poudaril državni sekretar zunanjega ministrstva Argentine Pablo Anselmo Tettamanti.

Argentinska sodnica in predsednica konference Silvia Fernandez de Gurmend je dodala, da večstranskega pravnega okvira za okrepljeno sodelovanje pri pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev ni.

Kot ključne izzive konference pa je izpostavila problematičnost definicij kaznivih dejanj in zapletenost njihove vključitve v konvencijo MLA ter natančno opredelitev korakov pri sodelovanju med državami.

Konferenca bo trajala do 26. maja

Slovenija bo diplomatsko konferenco za sprejetje konvencije MLA gostila do 26. maja. Gre za največjo diplomatsko konferenco, ki jo je Slovenija kadar koli gostila. Na njej sodeluje okoli 300 strokovnjakov s področja mednarodnega javnega in mednarodnega kazenskega prava iz 71 držav podpornic konvencije MLA.