Dobitnica prstana je v nagovoru zbranim dejala, da o gledališču in igri ne mara govoriti. "Gledališče in gledališka igra zame ni monolog, ampak dialog. Dialog z avtorsko ekipo, ki mi pride nasproti, s kolegi, ko skupaj razmišljamo o predstavi, in v končni fazi dialog med nami in vami, ki poteka preko predstave. To so trenutki, ki so pomembni."

Nagrado za najboljšo predstavo je strokovna žirija namenila predstavi Zaprta študija. »New Constructive Ethics« režiserke Nine Rajić Kranjac v produkciji Prešernovega gledališča Kranj. Kot je v obrazložitvi zapisala komisija, "predstava raziskuje človeško objestnost ali hubris na ozadju klimatske katastrofe, različnih nivojev osebne odgovornosti in neustavljive želje po ljubezni in sprejetosti v umirajočem svetu, pri čemer ustvarjalci besedilo Viripajeva obogatijo z vedno novimi konfrontacijami privatnega in družbenega ter z medsebojno grozečimi si biološkimi in moralnimi ambicijami". "Ekipa je res naredila odlično delo, predstava ima močno sporočilo, dobro igro, tako da nas je na vseh nivojih najbolj prepričala," je dejal predsednik mednarodne strokovne žirije Peter Petkovšek.

"To nagrado dojemam kot plod neusahljivega kolektivnega dela," je ob prejemu nagrade dejala režiserka.

Za režijo je žirija nagradila Mojco Madon za predstavo 52 hertzov (SNG Nova Gorica), saj je v njej, kot je ocenila žirija, mojstrsko povezala podobe iz zgodbe družinske stiske z metafizičnim asociativnim ozadjem, pri tem pa s svojo ekipo "premišljeno vodila skozi svet, ki naenkrat vsebuje tako največje kot najmanjše teme človeštva".

Za igro štiri enakovredne nagrade

Za igro so podelili štiri enakovredne nagrade, in sicer Janezu Škofu, Tamari Avguštin, Mirjam Korbar in Branku Šturbeju. Škof je žirijo prepričal v vlogi ikonične figure krščanskega srednjega veka, Frančiška, ki ga je po oceni žirije "odigral s pripovedno inteligenco in toplino na eni strani in z natančnim portretom bogoiskateljstva v mučenem telesu na drugi strani", in v vlogi Robina v uprizoritvi Otroci v režiji Nine Šorak (SNG Drama Ljubljana).

Tamara Avguštin je prav tako kot Škof nastopila dvakrat, in sicer v predstavi Zaprta študija. »New Constructive Ethics« v vlogi biologinje Rachel Donelan ter v Frančišku, v katerem je upodobila Brata Leona. Mirjam Korbar je nagrado prejela za vlogo Mame v predstavi Usedline, Branko Šturbej pa za vlogo Georgea v uprizoritvi Kdo se boji Virginie Woolf.

Borštnikova nagrada po presoji žirije predstavi En K te gleda

Posebno nagrado je žirija podelila kolektivu uprizoritve En K te gleda v produkciji Kulturnega zavoda Godot in Zavoda Vitkar, "ki v raziskovanju kafkovskih likov s sijajno Mojco Špik v glavni vlogi mojstrsko najde fizičen izraz odtujenosti slavnega Gregorja Samse," so pojasnili.

Borštnikova nagrada za mlado igralko je šla v roke Ivani Percan Kodarin, ki je na Borštnikovem srečanju prepričala v dveh uprizoritvah: nastopila je v predstavi 52 hertzov režiserke Mojce Madon (produkcija SNG Nova Gorica), v kateri je upodobila Deklico, v Ženah v testu pa Tapoletno.

Najprej so sicer podelili nagrado gledaliških kritikov in teatrologov, ki so jo namenili uprizoritvi Žene v testu. Sledila je podelitev nagrad nepogrešljivi, te so namenjene delavcem v gledališču, ki so pogosto spregledani, so pa s svojim prispevkom ključni za nastanek predstav. Te so prejeli Arjana Rogelja, šepetalka v SNG Nova Gorica, član Prešernovega gledališča Kranj Ciril Roblek in garderoberka v lutkovnem gledališču Ljubljana Jadranka Pavlovič.

Borštnikovo nagrado za izvirno dramsko besedilo so podelili Katarini Morano za besedilo predstave Usedline v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega, v kateri raziskuje to, kar ostane za nami, ko nas ne bo več. Kot je zapisala žirija, pri tem premišljeno in s pretanjeno prepričljivostjo ustvarja notranja travmatična jedra likov, ki kot usedline pletejo zamrznjen dokument nekega časa, v katerem se moramo kot družba prehitro spopadati z izgubo.

Nagrado za scenografijo je prejel Branko Hojnik za predstavo Frančišek v režiji Jerneja Lorencija in produkciji Mestnega gledališča Ptuj. Ustvaril je scensko postavitev, ki se globoko povezuje s Frančiškovo zgodbo uboštva, pri tem pa vzpostavil prostor, ki občinstvo povabi v duhovno dimenzijo zgodbe.

Borštnikovo nagrado za oblikovanje svetlobe in videa je prejel kolektiv Son:DA in Toni Soprano Meneglejte, ki uprizoritvi Kdo se boji Virginie Woolf v režiji Ivice Buljana ter produkciji Mini teatra in Mestnega gledališča Ptuj dodaja dramaturški in ritmični sloj.

Za celostni pristop k obdelavi gradiva je žirija Borštnikovo nagrado namenila predstavi Žene v testu v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, v kateri ustvarjalci drzno raziščejo globlje povezave med folklorno tradicijo in položajem sodobnega ženskega subjekta, so utemeljili.

Žirijo nabor tekmovalnih predstav presenetil s kompleksnostjo in z raznolikostjo

Žirija je v sklepnem mnenju poudarila, da jo je nabor tekmovalnih predstav presenetil s kompleksnostjo in raznolikostjo gledaliških oblik in žanrov: "Performativni formati so se srečali s tradicionalnimi dramskimi pristopi, mladi režiserji s starejšimi, uveljavljeni igralci z novimi talenti, stari miti z novo dramo. Opaziti je, da fokus uprizoritev postaja vedno bolj zaseben: liki in ljudje iščejo svoje mesto v svetu, ljubezen, priznanje in vero, a se pri tem neizogibno soočajo s starostjo, z okoljsko katastrofo, z nasiljem in s smrtjo. Skozi intimnost posameznih produkcij pronica moč gledališča, ki se trudi razumeti kompleksnost sveta, v katerem živimo, in splete raznolikost njihovih stališč v večperspektivno panoramo našega časa."

Ob tem ugotavljajo še, da postaja usoda posameznika vedno bolj anksiozna, "kar se pri večini uprizoritev manifestira v izbiri izrazito narativnih pristopov in konceptualnih izhodišč, manj pa v kompleksnosti dramskih form, uprizoritveni ranljivosti in rahločutnosti ter čutnih raziskovanjih". "Zdi se, da se nahajamo na točki preizpraševanja smisla gledališča oziroma njegove transformacije v postpandemskem svetu," so sklenili člani žirije.

Katere predstave so se potegovale za nagrade

Za festivalske nagrade so se potegovale uprizoritve: En K te gleda (mentor za režijo NN, Zavod Godot in Vitkar zavod), Frančišek (r. Jernej Lorenci, Mestno gledališče Ptuj), Usedline (r. Žiga Divjak, Mestno gledališče ljubljansko), Predsednice (r. Nina Ramšak Markovič, Zavod Melara v sodelovanju z AGRFT-jem), 52 hertzov (r. Mojca Madon, SNG Nova Gorica), Ne ti meni Alice (Once Again) (SNG Drama Maribor), Kdo se boji Virginie Woolf? (r. Ivica Buljan, Mini teater in Mestno gledališče Ptuj), Otroci (r. Nina Šorak, SNG Drama Ljubljana), Zaprta študija. "New Constructive Ethics" (r. Nina Rajić Kranjac, Prešernovo gledališče Kranj), Žene v testu (r. Živa Bizovičar, SNG Drama Ljubljana – Čakajoč Supermana), Nevidna ženska (r. Ivana Djilas. Anton Podbevšek Teater) in Gibanje (r. Juš Zidar, SNG Drama Ljubljana in Cukrarna).

Tokratno obdobje izbora tekmovalnih predstav, ki se potegujejo za festivalske nagrade, po novem ustreza koledarskemu letu. Selektorica Vilma Štritof si je tako ogledala uprizoritve, ki so bile v slovenskih gledaliških hišah premierno uprizorjene med 1. januarjem do 31. decembrom lani.

Tekmovalni program, v katerega je uvrstila največje mogoče število predstav, je selektorica po lastnih besedah oblikovala tako, da "odslikava raznolike poetike, v katerih uprizoritve razpirajo relevantna družbena vprašanja zdajšnjosti, detektirajo in opozarjajo na nevralgične točke naše stvarnosti, jim ni vseeno za okolje, ki sooblikuje habitat nas vseh, oblikujejo kritičen pogled, raziskujejo človekovo pozicijo in vlogo v na več ravneh načetem ali celo razpadajočem svetu, razbirajo in razpoznavajo uničujoče represivne in patriarhalne družbene vzorce in jih problematizirajo, tudi tiste, o katerih se še pred nekaj leti ali vsaj desetletji ni nihče zares spraševal, danes pa jih ni več mogoče spregledati."

Strokovno žirijo, ki je na tokratnem Borštnikovem srečanju ocenjevala predstave, so sestavljali gledališki in literarni kritik Matej Bogataj, hrvaška igralka in režiserka Senka Bulić, režiser Peter Petkovšek, dramaturginja Ajda Rooss in nemški režiser Johannes Nölting.

Umetniški direktor zadovoljen z obiskom

V spremljevalnem programu je bilo poleg štirih tujih še osem slovenskih uprizoritev. Umetniški direktor festivala Aleš Novak je z letošnjo izvedbo Borštnikovega srečanja zelo zadovoljen, saj so bile predstave zelo dobro obiskane. Stoječe ovacije za večino prikazanih predstav so po njegovih besedah dokaz visoke kakovosti slovenskega gledališkega ustvarjanja. "Ne glede na to, da ima festival že vsa leta zelo zvesto občinstvo, mislimo, da se je letos zgodil neki posebni, magični trenutek, ki je ta odnos med slovenskim gledališčem, festivalom in občinstvom še poglobil in okrepil, zato lahko resnično optimistično gledamo v prihodnost," je za STA povedal Novak.

Tradicionalno podelili Borštnikov prstan

Osrednji slovenski gledališki festival, ki nosi ime po prvem slovenskem profesionalnem igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku, v Mariboru prirejajo od leta 1966. V preteklih letih je potekal v jesenskem času, pred dvema letoma pa so ga tudi zaradi protipandemičnih ukrepov prestavili na začetek poletja.

Tradicionalno še pred začetkom festivala razglasijo prejemnika oziroma prejemnico Borštnikovega prstana, osrednje slovenske nagrade za igralsko ustvarjalnost. Letos ga je, kot omenjeno prejela dolgoletna prvakinja SNG-ja Maribor Nataša Matjašec Rošker. 56-letna igralka je v bogati karieri na odru in na filmu prejela že vrsto nagrad, tako doma kot v tujini. Med drugim je leta 2005 prejela nagrado Prešernovega sklada, ponaša pa se tudi s kar štirimi Borštnikovimi nagradami za igro.

Lani si je Borštnikov prstan nadel Ivo Barišič, nekdanji član ansambla SNG-ja Nova Gorica.