Ruski vojaški preiskovalci so sporočili, da so ukrajinske sile na most izstrelile štiri rakete, poroča tiskovna agencija RIA. Tiskovni predstavnik preiskovalcev je dejal, da oznake, najdene na ostankih ene od raket, nakazujejo, da je bila izdelana v Franciji.

Guverner dela ukrajinske pokrajine Herson, ki je pod rusko okupacijo, Vladimir Saldo, je pred tem povedal, da je bil v napadu most poškodovan, a da ni bilo žrtev. Ob tem je tudi namignil, da bi lahko Ukrajina za napad uporabila britanske rakete storm shadow.

"Kijevski teroristi želijo ustrahovati prebivalce Hersona in zasejati paniko med prebivalstvom, vendar jim ne bo uspelo. Vemo, kako hitro popraviti mostove: prehod vozil bo obnovljen v zelo bližnji prihodnosti," je dejal in dodal, da so za avtomobilski promet vzpostavili nadomestno povezavo.

Sergej Aksjonov, guverner Krima, ki si ga je leta 2014 priključila Rusija, je ljudi pozval, naj ostanejo mirni. Strokovnjaki po njegovih navedbah preiskujejo lokacijo, da bi ugotovili, kdaj bo lahko promet znova stekel.

Vodja ruskih oblasti v pokrajini Herson, ki je prav tako pod delno rusko okupacijo, Vladimir Rogov, je kasneje sporočil, da je bil v drugem napadu poškodovan tudi neuporaben most v bližini.

Ukrajina: Napadov bo še več

Uradnik ukrajinskih oblasti v pokrajini Herson, Jurij Sobolevski, je medtem sporočil, da je napad "udarec za vojaško logistiko okupatorjev".

"Psihološki vpliv na okupatorje in okupatorsko oblast je še pomembnejši. Na ozemlju Hersonske regije ni mesta, kjer bi se lahko počutili varne," je sporočil.

Tiskovni predstavnik ukrajinske obveščevalne službe Andrij Jusov je za lokalno televizijo povedal, da bo napadov na ozemlje pod ruskim nadzorom še več, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

"Vrata na Krim"

Čongar je znan tudi kot "vrata na Krim" in nudi najkrajšo povezavo med Krimom in frontno črto. Gre za enega redkih mostov, ki povezujejo polotok s celino in nudijo alternativo ozki ožini.

Rusija polotok Krim zaseda od leta 2014. Od tam v zadnjih mesecih pogosto poročajo o napadih z brezpilotnimi letalniki, odgovornost zanje pa Moskva pripisuje Kijevu, a je ta uradno običajno ne prevzame.

Prevzem nadzora nad območjem od zahodne obale Azovskega morja do vzhodnega brega reke Dneper je bil eden ključnih uspehov Moskve v invaziji na Ukrajino, saj s tem Krim ni več odrezan od drugih ruskih ozemelj. Prekinitev te povezave je po mnenju analitikov eden izmed glavnih ciljev ukrajinske protiofenzive v regiji Zaporožje.

Ruski napadi z brezpilotnimi letalniki

Ukrajinski uradniki so sporočili, da so ruske sile ponoči z brezpilotnimi letalniki napadle pristaniško mesto Odesa, kjer je bilo uničeno skladišče. Izstrelki so zadeli tudi stanovanjsko območje v osrednji regiji Krivi Rog, vzdolž frontnih črt pa je prišlo do obstreljevanja in bombardiranja.

Ukrajinskim vojakom je v protiofenzivi "delno uspelo" napredovati v smeri Rivnopilja in Staromajorska v regiji Doneck in so obdržali svoje pridobitve, pa je dejal tiskovni predstavnik generalštaba oboroženih sil Ukrajine.

Zelenski: Rusija načrtuje teroristični napad na jedrsko elektrarno v Zaporožju

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zatrdil, da Rusija razmišlja o izvedbi terorističnega napada na jedrsko elektrarno Zaporožje, ki je pod rusko okupacijo.

"Obveščevalne službe so prejele informacije, da Rusija razmišlja o scenariju terorističnega dejanja v jedrski elektrarni v Zaporožju – terorističnega dejanja z izpustom sevanja. Za to so pripravili vse potrebno," je Zelenski sporočil prek družbenih omrežij.

V Kremlju so navedbe o napadu, med katerim naj bi v okolje izpustili sevanje, označili za laž in pri tem poudarili, da ustrezno sodelujejo z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA). "To je še ena laž," je navedbe komentiral tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Poudaril je, da je elektrarno nedavno obiskal tudi direktor IAEA-ja Rafael Grossi. Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je medtem potrdil, da bo nov sestanek med ruskim vodjo jedrske agencije in Grossijem potekal v petek v Kaliningradu.

Največja jedrska elektrarna v Evropi je kmalu po začetku invazije prešla pod nadzor ruske vojske, odtlej pa je bila večkrat prizorišče obstreljevanj, za katera se sprti strani medsebojno obtožujeta. Ukrajina in Rusija si prav tako izmenjujeta obtožbe glede uničenja jezu Nova Kahovka, kjer so bile tudi zaloge vode za hlajenje reaktorjev. Varnostno tveganje za jedrsko elektrarno predstavlja tudi ukrajinska protiofenziva, ki najintenzivneje poteka ravno v regiji Zaporožje.

Scholz: Bolj kot članstvo v Natu so pomembne bojne zmogljivosti Ukrajine

Nemški kancler Olaf Scholz je pred julijskim vrhom zavezništva Nato v Vilni dejal, da je zdaj pomembno povečanje bojnih zmogljivosti Ukrajine. Dodal je, da se Ukrajina ne more pridružiti Natu, dokler Rusija proti njej vodi vojno.

Prihodnji odnosi med Ukrajino in Natom bodo na vrhu zavezništva 11. in 12. julija ena od ključnih tem, vendar pa je treba trenutne razmere obravnavati trezno.

"Zato predlagam, da se v Vilni osredotočimo na to, kar je zdaj absolutna prednostna naloga – okrepiti bojno moč Ukrajine," je poudaril, a dodal, da bo Nemčija s partnerji iz skupine G7 in Evropske unije ter s Kijevom sodelovala pri oblikovanju "učinkovite in dolgoročne varnostne zaveze", ki bodo Ukrajini zagotovile vojaško podporo in potrebno gospodarsko moč za obrambo pred rusko agresijo.

Scholz je dejal tudi, da bo Nemčija, ki je dolgo zaostajala za Natovim ciljem dvoodstotne porabe za obrambo, to prihodnje leto končno dosegla. "Zagotovili bomo, da bo bundeswehr končno dobil opremo, ki jo potrebuje," je obljubil.

Turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana je ob tem pozval, naj neha nasprotovati vstopu Švedske v zavezništvo. Po njegovih besedah bi morala ta julija "že sedeti za mizo na vrhu kot nova zaveznica". Erdogan je sicer nedavno izjavil, da naj Stockholm ne pričakuje spremembe stališča Ankare do vstopa Švedske pred julijskim vrhom.

Organizacije začele z odstranjevanjem min v pomoč kmetom

Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Svetovni program za hrano (WFP) sta v sodelovanju s fundacijo FSD pričela izvajati program za podporo ukrajinskim kmetom in družinam na podeželju, ki jih je vojna najbolj prizadela. Cilj programa je vračanje zemljišč v proizvodno rabo z odstranjevanjem min in odpravo potrebe po humanitarni pomoči.

"Veliko družin in malih kmetov to sezono ne seje, ker vedo, da so njihova polja nevarna. Nekateri pa kljub nevarnosti tvegajo svoja življenja in obdelujejo svoja minirana zemljišča," je dejal Pierre Vauthier, vodja ukrajinskega urada FAO.

V prvi fazi organizacije s pomočjo satelitskih posnetkov najprej pregledajo zemljišča, ki jih je treba razminirati. V drugi fazi očistijo zemljišča, v tretji pa strokovnjaki FAO in FSD testirajo tla, da bi ocenili njihovo onesnaženost. Projekt je vreden sto milijonov dolarjev, a jim za zdaj primanjkuje kar 90 milijonov dolarjev, piše na spletni strani FAO.