Nedavno skupno poročilo Svetovne banke, Združenih narodov, Evropske unije in ukrajinske vlade je ceno okrevanja Ukrajine ocenilo na 441 milijard ameriških dolarjev (404 milijarde evrov).
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ameriški državni sekretar Antony Blinken in gostitelj, britanski premier Rishi Sunak, so sporočili, da bo Rusija tako ali drugače plačala za uničenje, ki ga je povzročila.
Slovenija najavila dodatnih šest milijonov evrov pomoči
Von der Leyen je dejala, da bo v prihajajočih tednih predstavljen predlog, da se okrevanje in obnova Ukrajine financirata iz ruskih sredstev, ki so bila zamrznjena v okviru gospodarskih sankcij, ki jih je Zahod uvedel proti Rusiji. "Storilec mora namreč odgovarjati," je poudarila.
Skupaj s Kijevom bodo pripravili načrt za naložbe in reforme, ki bo po njenih besedah zagotovil tudi predvidljivost za zasebne vlagatelje. Na konferenci jih je pozvala, naj tudi oni sodelujejo pri obnovi Ukrajine.
Pri obnovi bo sodelovalo več kot 400 podjetij iz 38 držav
Konference se udeležujejo voditelji in predstavniki več kot 60 držav ter delegati številnih družb in multinacionalk. Po navedbah Sunaka se je že več kot 400 podjetij iz 38 držav zavezalo k sodelovanju pri obnovi Ukrajine.
Za ta namen je bila oblikovana tudi posebna platforma, ki spodbuja trgovino in tuje naložbe, v zameno pa obljublja liberalizacijo ukrajinskega gospodarstva in boj proti korupciji.
Zelenski poudaril odprtost Ukrajine v kmetijstvu in čisti energiji
Zelenski je v svojem nagovoru na daljavo nagovoril delegate, rekoč, da vsak dan vojne prinaša dodatno uničenje, gospodarstvenikom pa sporočil, da je Ukrajina kljub temu odprta za razvoj v več sektorjih, pri čemer je navedel kmetijstvo in čisto energijo.
Dejal je, da bi bila njegova država lahko "največji vir gospodarske, industrijske in tehnološke rasti v Evropi v desetletjih in desetletjih", navaja nemška tiskovna agencija DPA.
Napredek Ukrajine na poti v EU
Ukrajina napreduje pri sprejemanju reform na področju pravosodja, boja proti korupciji in medijev, je ob tem na donatorski konferenci v Londonu še povedala von der Leyen. Cilj je na vidiku, je dejala o ukrajinski poti v EU. Na konferenci je predstavila nov instrument EU-ja za podporo Ukrajini v višini 50 milijard evrov.
"EU ima glede prihodnosti Ukrajine posebno odgovornost. Ko si Ukrajinci zamišljajo svojo prihodnost, vidijo zastave EU-ja nad njihovimi mesti," je povedala von der Leyen. Izrazila je prepričanje, da bo Ukrajina postala del Unije.
Kljub ruski agresiji je Ukrajina, ki je status kandidatke za članstvo prejela pred enim letom, izjemno pospešila sprejemanje reform, potrebnih za približevanje Uniji, je še dejala predsednica Komisije. Bruselj zato danes predstavlja ustno poročilo o napredku, ki ga je Ukrajina naredila na področjih pravosodja, boja proti korupciji, medijev in pravic manjšin.
"To poročilo kaže, da je cilj na vidiku. Sodelovali bomo z Ukrajino, da bi ga dosegla," je poudarila von der Leyen.
Povedala je še, da mora EU za vsak korak, ki ga Ukrajina naredi proti njej, narediti en korak proti Ukrajini. Zato je Komisija v torek v okviru revizije večletnega finančnega okvirja predstavila nov instrument za podporo Ukrajini v višini do 50 milijard evrov do leta 2027. Šlo bo tako za nepovratna sredstva kot posojila.
Vmesno poročilo o napredku Ukrajine pri sprejemanju reform bo evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi v četrtek predstavil ministrom članic Unije, pristojnih za evropske zadeve, na neformalnem zasedanju v Stockholmu. Ključno bo sicer celovito poročilo o širitvi, ki ga komisija običajno predstavi jeseni.
Enajsti sveženj sankcij proti Rusiji
Von der Leyen je sporočila, da bo mehanizem, namenjen preprečevanju izogibanja sankcijam, preprečil Rusiji, da bi prišla do blaga, za katero veljajo evropske sankcije. "Sveženj bo z omejitvami izvoza in ukrepi proti pravnim osebam, ki podpirajo Kremelj, zadal nov udarec vojaškemu stroju ruskega predsednika Vladimirja Putina," je še zapisala na Twitterju.
Eden od predvidenih ukrepov bi omogočal omejitev izvoza v tretje države, ki ne bi sodelovale pri izvajanju sankcij. Poleg tega je EU po neuradnih informacijah na seznam podjetij, ki jim je prepovedano dobavljati blago, ki bi ga lahko Rusija uporabila v vojaške namene, uvrstil podjetja v Iranu, Siriji, Armeniji, Združenih arabskih emiratih in Uzbekistanu. Na seznamu so tudi tri podjetja s sedežem v Hongkongu, ni pa petih podjetij s sedežem na celinskem Kitajskem, ki so bila na predlaganem seznamu komisije. EU je obenem dopolnil seznam posameznikov in pravnih oseb, za katere velja prepoved vstopa in zamrznitev premoženja v EU. Dodal je 71 posameznikov in 33 podjetij. Med njimi je več vojaških poveljnikov, člani delovne skupine za vojaško mobilizacijo, pa tudi sodniki in novinarji oz. televizijski voditelji.
Po današnjem dogovoru na ravni stalnih predstavnikov pri EU-ju morajo države članice zdaj nove sankcije še uradno potrditi v pisnem postopku.
Pred tem je EU sprejel deset svežnjev ukrepov proti Rusiji. Med ključnimi so embargo na uvoz večine ruske nafte v EU, pri čemer je Unija skupaj s partnericami v skupini G7 uvedla tudi cenovno kapico za nafto, ki jo Rusija izvaža v tretje države. Ukrepi iz prejšnjih svežnjev vključujejo še prepoved uvoza in izvoza blaga, sektorske gospodarske sankcije in izključitev ruskih bank iz sistema Swift.
Na prvi konferenci v Luganu sprejeli zaveze
Gre za drugo tovrstno mednarodno konferenco. Na prvi konferenci v Luganu v Švici julija lani so se Ukrajina in njene zaveznice dogovorile o načelih za obnovo države po vojni, voditelji iz približno 40 držav pa so podpisali deklaracijo, v kateri so se zavezali, da bodo Ukrajino podpirali pri dolgotrajni in dragi obnovi.
Sunak je tudi danes ponovil to zavezo, ki jo je podkrepil s tremi milijardami dolarjev, s katerimi bo London deloval kot porok Kijevu pri pridobivanju posojil Svetovne banke. Združeno kraljestvo bo poleg tega Ukrajini namenilo še 280 milijonov evrov razvojne pomoči.
V Bruslju medtem predlagajo vzpostavitev finančnega instrumenta za Ukrajino v vrednosti 50 milijard evrov za prihodnja štiri leta, tako v obliki posojil kot nepovratnih sredstev, je že v torek napovedala von der Leyen.
Blinken je napovedal dodatne 1,3 milijarde dolarjev pomoči, 381 milijonov evrov humanitarne pomoči pa je v imenu Berlina obljubila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock.
Guterres razočaran nad počasnim izvozom žita
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v torek izrazil razočaranje nad izvajanjem sporazuma o izvozu žita med Rusijo in Ukrajino ter obe strani pozval, naj okrepijo izvoz.
Njegov tiskovni predstavnik Farhan Haq je opozoril, da se je količina izvoženega žita maja zmanjšala za približno tri četrtine v primerjavi z oktobrom lani. Počasni inšpekcijski pregledi pomenijo, da v ukrajinska pristanišča na splošno prihaja in odhaja manj ladij, do prejemnikov pa pride manj žita, je še dejal.
Po ruski invaziji v Ukrajini februarja lani so ruske vojaške ladje blokirale ukrajinska pristanišča v Črnem morju, dokler nista sprti strani julija lani ob posredovanju Turčije in ZN-a v Carigradu sklenili sporazuma, ki ladjam z žitom omogoča varen prehod.
Ukrajina, ena najpomembnejših svetovnih izvoznic žita, lahko tako ponovno izvaža žito, čeprav v omejenem obsegu. Od sklenitve sporazuma pa je Rusija že večkrat zagrozila, da utegne od njega odstopiti, če ne bodo odpravljene ovire za izvoz ruskega žita in gnojil. Trenutni sporazum velja do 18. julija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje