Greta Metka Barbo Škerbinc je na novinarski konferenci povedala, da so v prvem polletju skupno izdali več kot 22.000 dovoljenj in soglasij za delo tujcev, največ na področju gradbeništva, predelovalnih dejavnosti, prometa, skladiščenja, gostinstva in trgovine. Pri tem prednjačijo državljani Kosova (7000 dovoljenj), Bosne in Hercegovine (več kot 6000) in Srbije (1700).

Po njenih besedah so v zadnjih mesecih pri izvajanju dejavnosti za zaposlovanje tujcev postali bolj proaktivni, pri čemer v središče postavljajo zaščito pravic in informiranje tujih delavcev. "Želimo, da gredo v migracije informirani, želimo, da vedo, kakšne so pravice, plače in pogoji dela," je nanizala.

Na zavodu za zaposlovanje so prepričani, da je treba okrepiti informiranje delavcev že v izvornih državah, nadaljujejo pa tudi partnersko sodelovanje s službami za zaposlovanje iz tretjih držav. Na zavodu so organizirali tudi več posvetov za delodajalce glede postopkov zaposlovanja tujcev iz tretjih držav.

Kot je poudarila v. d. glavne direktorice zavoda, so njihove dejavnosti še vedno usmerjene "v države, ki jih imamo v soseščini in od koder tradicionalno pridobivamo kader ter kjer imamo sklenjene socialne sporazume in sporazume o zaposlovanju". Da interes za delo v Sloveniji v teh državah še vedno je, priča število izdanih dovoljenj, je pa res, da v evropskih državah trenutno vlada "bitka za kadre". Delavci so, kot je navedla Barbo Škerbinc, postali izbirčni, imajo svoja pričakovanja, njihove zahteve se povečujejo.

Glede zaposlovanja tujcev iz azijskih držav, k čemur se vrstijo pozivi tudi iz delodajalskih vrst, pa je dejala, da se "primeri zaposlovanja pojavljajo, vendar v manjšem številu". Kar zadeva konkretne strateške usmeritve, je pravi naslov ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, je poudarila.

Dogovori s Filipini še potekajo

Anka Rode z zavoda za zaposlovanje je razložila, da dogovori glede zaposlovanja iz azijskih držav, natančneje o možnosti vzpostavitve sodelovanja s Filipini, še potekajo. "Tam je težava, ker še ni diplomatsko-konzularnega predstavništva, kjer bi lahko tujci neposredno vložili vloge za enotna delovna dovoljenja," je dodala.

O že večkrat slišanih ugotovitvah o izpraznjenosti balkanskega kadrovskega bazena je v. d. direktorice zavoda dejala, da je to mit, o čemer priča tudi dober odziv potencialnih kandidatov za zaposlitev na dveh kariernih dogodkih o življenju in delu v Sloveniji, ki so ju organizirali prejšnji mesec v Severni Makedoniji, udeležilo pa se ju je 3500 ljudi. Prav v tej državi, ki ima 140.000 brezposelnih, vidijo potencial glede zaposlovanja.

Več kot 350.000 brezposelnih tako še vedno zaznavajo tudi v Bosni in Hercegovini, okoli 400.000 pa v Srbiji. Kot je poudarila, so se razmere glede zaposlovanja v teh državah v zadnjih letih izboljšale, hkrati pa imajo te države tudi gospodarsko rast. Posledično se tudi domači delavci vračajo iz Nemčije in Avstrije v Bosno in Hercegovino.

Kljub opisanim okoliščinam na zavodu v teh državah še vedno vidijo potencial, saj "smo teh ljudi v Sloveniji navajeni, manjše so tudi jezikovne in kulturne razlike". "Ko bodo nastale razmere, da se bo ta prostor širil v druge države, bomo poskušali stopiti v stik s službami za zaposlovanje v bolj oddaljenih državah," je poudarila Barbo Škerbinc.

Tujci večinoma dobivajo minimalno plačo

Glede višine plač pa je Rode pojasnila, da je iz več kot 90 odstotkov vlog za dovoljenja razvidno, da je tujim delavcem še vedno ponujena zgolj minimalna plača. "Tudi v tem delu vidimo neko možnost, da lahko delodajalci privabijo ustrezno tujo delovno silo z ustrezno ponudbo – višje ko bodo plače, lažje bodo potrebno delovno silo pridobili," je zatrdila in poudarila, da so na zavodu prepričani, da lahko v kadrovski primanjkljaj na trgu delovne sile aktivno posežejo z neko proaktivno migracijsko politiko.

Glede dolgotrajnih postopkov pri zaposlovanju tujcev pa na zavodu računajo, da bosta poenostavitve in izboljšanje na tem področju prinesli noveli zakona o tujcih in zaposlovanju tujcev, ki bosta začela veljati konec julija.

Kadrovski potencial vidijo tudi v zaposlovanju družinskih članov delavcev iz tretjih držav, pri čemer so to običajno ženske. V okviru tega se dogovarjajo, da bi jih opolnomočili in usposobili za delo denimo v domovih za starejše, kjer je pomanjkanje kadra. Kot argument v korist temu je tudi sam postopek zaposlovanja, ki je v teh primerih lažji, ker je bivanje v državi že urejeno, zaradi česar te osebe ne potrebujejo soglasja in enotnega dovoljenja za delo.