"Radi bi dali nov zagon našim odnosom. Veliko imamo skupnega, podpiramo večstranski pristop, podpiramo mednarodni red, ki temelji na pravilih," je ob prihodu na prvi vrh EU-CELAC po letu 2015 povedal Michel.

Pomen multilateralizma, na katerem bo mogoče graditi mir, blaginjo in varnost za vse, je ob prihodu poudaril tudi začasni predsednik CELAC-a Ralph Gonsalves, sicer premier karibske države Sveti Vincent in Grenadine. Med ključnimi temami sta Michel in Gonsalves, ki bosta vodila skupno zasedanje, poudarila sodelovanje na področju boja proti podnebnim spremembam in reformo mednarodnega finančnega sistema.

Predsednik Evropskega sveta je dejal, da skupna izjava še ni popolnoma usklajena, med drugim ostaja odprto vprašanje ruske agresije na Ukrajino. Pri tem je poudaril, da EU odločno podpira Ukrajino. Veseli pa ga, da je tudi večina članic CELAC-a v Generalni skupščini Združenih narodov podprlo resolucije, v katerih so obsodili rusko agresijo.

Predsednik CELAC-a je medtem dejal, da so stališča članic organizacije, ki jo trenutno vodi, glede Ukrajine različna. Po mnenju Gonsalvesa je treba v skupni izjavi najti besedilo, ki bo sprejemljivo za vse.

Ob tem je izrazil upanje, da bi v njej naslovili tudi kolonialno preteklost in trgovino z afriškimi sužnji, ki sta pustili družbene posledice v latinskoameriških in karibskih državah. Države CELAC si bodo prizadevale, da bi v izjavi omenili reparacije za odpravo teh posledic.

V ospredju trgovinski sporazumi

Ena od osrednjih tem dvodnevnega vrha, na katerem Slovenijo zastopa zunanja ministrica Tanja Fajon, je trgovinsko sodelovanje med območjema. V ospredju so pogovori o trgovinskih sporazumih, med drugim o sporazumu med EU-jem in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur, v katerem so Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj.

Predsednik Evropskega sveta je poudaril, da bo srečanje priložnost za to, da bi bolje razumeli stališča drug drugega. To pa bo pomagalo pri nadaljnjih korakih v pogovorih o sporazumu. O njem sta pred začetkom vrha govorila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. Ta je poudaril, da mora biti sporazum EU-Mercosur uravnotežen. Prizadeval si bo, da bi ga sklenili še pred koncem leta.

EU in Mercosur sta sicer politični dogovor o sporazumu dosegla leta 2019, vendar pa v Uniji obstajajo pomisleki, predvsem glede varovanja okolja v državah Mercosurja. Evropska komisija je pripravila dodatek, s katerim bi v prostotrgovinski sporazum vključili dodatna določila v zvezi s podnebjem, okoljem in človekovimi pravicami, vendar pa se članice Mercosurja s tem ne strinjajo.