Novi zakon s 1. julijem 2025 prinaša obvezni prispevek, ki ga bodo plačevali tako delodajalci kot delojemalci in upokojenci. Zakon o dolgotrajni oskrbi iz leta 2021 je tako danes prenehal veljati.

Upravičenost prosilca do storitev bodo presodili na vstopnih točkah, ki bodo na centrih za socialno delo vzpostavljene s 1. januarjem 2025. Tam bodo izdelali tudi osebni načrt storitev zanj.

Zakon predvideva postopno uveljavljanje pravic. Že takoj ob začetku izvajanja 1. januarja 2024 bo imel upravičenec pravico do oskrbovalca družinskega člana. Oskrbovalec bo prejel delno plačilo za izgubljeni dohodek v vrednosti 1,2-kratnika minimalne plače v državi. Če pa bo skrbel za dva uporabnika hkrati, bo to delno plačilo v vrednosti 1,8-kratnika minimalne plače.

Na voljo bo imel 21 dni dopusta. V tem času bo oskrbovanec v socialnovarstveni ustanovi, ki mu bo nudila enak obseg storitev.

V okviru dolgotrajne oskrbe na domu, ki se bo začela izvajati 1. julija 2025, bo uporabnik lahko dobil vso pomoč in oskrbo, ki bi jo sicer lahko dobil le v domu za starejše in ki sega od pomoči pri oblačenju in hranjenju do pomoči pri jemanju zdravil.

Hkrati z dolgotrajno oskrbo na domu se bo začela izvajati e-oskrba. Uporabnik bo nosil elektronsko zapestnico, ki bo nenehno spremljala njegovo stanje. V primeru padca ga bo povezala s klicnim centrom in aktivirala nujno pomoč. Storitev je na trgu na voljo že zdaj, z novim zakonom pa bo brezplačna in splošno dostopna.

Storitve bo pokrila solidarnostna blagajna

Pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji bo mogoče izkoristiti od 1. decembra 2025. Uporabnik bo plačal le za nastanitev, medtem ko bo celoten obseg socialnovarstvenih storitev pokrila solidarnostna blagajna. Z istim datumom kot pravica do oskrbe v instituciji bo na voljo tudi pravica do denarnega prejemka, ki bo nadomestila zdajšnjo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo.

Državni proračun bo za dolgotrajno oskrbo letno namenjal do 190 milijonov evrov, od 1. julija 2025 pa bodo potrebna sredstva dobili tudi z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka, ki ga bodo delodajalci in delojemalci plačali od bruto plač, upokojenci pa od neto pokojnin. Ministrstvo za solidarno prihodnost predvideva, da bodo s prispevkom dobili 620 milijonov evrov letno.

Zakon dopušča možnost, da bo uporabnik od 1. januarja 2028 prispeval deset odstotkov od vrednosti nedenarne storitve oz. nedenarne pravice oskrbovalca družinskega člana, če sredstev iz drugih virov ne bo dovolj. Vlada bo lahko vsako leto ta datum prestavila za eno leto, če bo sredstev iz drugih virov dovolj.

Maljevac: Končno na poti solidarnosti

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac ob uveljavitvi zakona poudarja, da smo z uveljavitvijo izvedljivega zakona o dolgotrajni oskrbi "končno stopili na pot izgradnje močnega in dostopnega javnega sistema, v katerem dobrobiti, zdravja ter zmožnosti za normalno življenje ljudi, ki potrebujejo pomoč, ne odrejajo trg, konkurenca in debelina denarnice, ampak družbena solidarnost".

Na ministrstvu za solidarno prihodnost so v sporočilu za javnost, v katerem so sicer povzeli besede ministra, dodali še, da bodo v prihodnjih dneh začeli pripravljati podzakonske akte, ki jih bodo sooblikovali z deležniki iz strokovne javnosti in civilne družbe ter jih medresorsko usklajevali.