Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je v uvodu poudarila, da gre za razmere, s katerimi se Slovenija še ni spoprijela, zato "vlada mora in želi čim hitreje pomagati" z interventnim zakonom. "Ukrepi, ki jih predlagamo, posegajo na prav vsa področja našega življenja," je dejala Ajanović Hovnik in poudarila, da gre za "prve, najnujnejše ukrepe, nikakor pa ne zadnje".

Kot je razložila, so ukrepe razdelili v štiri sklope. Prvi sklop predstavlja pomoč prebivalcem oz. gospodinjstvom, drugi sklop predstavljajo ukrepi podjetjem, torej gospodarstvu, tretji sklop so ukrepi, oblikovani posebej za občine, saj so te tiste prve, ki imajo stik s prebivalci. Četrti sklop ukrepov pa zajema sanacijske in preventivne ukrepe na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti.

Začasni ukrepi za gospodinjstva zajemajo oprostitev plačila vrtca, če tega otroci niso mogli obiskovati, brezplačno prehrano za šolarje, solidarnostno pomoč, odlog plačila elektrike in zemeljskega plina, odlog plačevanja posojil itd.

Kot je razložila ministrica, država pri ukrepih za gospodarstvo ponuja roko pomoči na finančnem in davčnem področju podjetjem, ki s svojim delom omogočajo preživetje zaposlenim in njihovim družinam. Poudarila je, da so ukrepi za gospodarstvo usmerjeni v ohranjanje dohodka, delovnih mest in čimprejšnje delovanje podjetja. Med ukrepi je naštela poenostavljene postopke za zaposlovanje tujcev, ki bodo pomagali pri sanaciji, in ukrepe za kmete, ki zajemajo davčne razbremenitve in prilagojeno prijavo višje sile.

Med ukrepi za občine je ministrica poudarila vzpostavitev tehničnih pisarn, ki bodo organizirane v okviru vladne službe in bodo nudile pomoč oz. svetovanje pri projektih. Dovoljeno bo večje likvidnostno zadolževanje občin, omogočena bo nemotena poraba donacij, ki jih prejemajo občine, poraba proračunske rezerve ne bo omejena. Predvidene so poenostavitve na področju javnega naročanja. Po sprejetju programa odprave posledic bodo občine dobile še dodatna sredstva v proračun za obnovo, država bo poravnala tudi stroške ravnanja z odpadki.

V četrtem sklopu, ki se dotika sanacije javne infrastrukture, so predvidene poenostavitve in pohitritve birokratskih postopkov, tudi na področju javnega naročanja. "Pripravili in tudi že začeli smo izvajanje usposabljanja za vse tiste posameznike, ki bodo vodili te postopke javnega naročanja, obenem pa s predlogom zakona omogočamo tudi premestitve javnih uslužbencev na delovna mesta, kjer so potrebe večje, tudi med organi in zavodi," je razložila Ajanović Hovnik in dodala, da so spremembe predvidene tudi pri pohitritvi odkupa zemljišč za gradnjo objektov.

"Z zakonom smo predvideli tudi ustanovitev sklada za obnovo Slovenije, ki bo namenjen sofinanciranju izvedbe celovitih ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi. V njem se bodo zbirala sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov," je razložila ministrica in dodala, da bo podrobnosti delovanja sklada vlada določila v posebnem zakonu v dveh mesecih.

Vsi interventni ukrepi bodo veljali do 31. 12. letos, ukrepi s področja zaposlovanja tujcev pa do 31. avgusta prihodnje leto. Dodala je še, da se je vlada obnove lotila interdisciplinarno: "Obnovo države bomo zaupali posvetovalni skupini, ki bo pomagala vladi, pod strokovnim vodstvom slovenskih ekspertov."

Napovedala je, da bodo prvim rešitvam sledili še dodatni ukrepi: "Zelo hitro bo pripravljen in sprejet zakon, ki bo določal ukrepe za sanacijo nepremičnin prebivalstva ali nadomestne gradnje." Dodala je še, da bodo ukrepi zasnovani tako, da bodo upoštevali "realnost podnebnih sprememb".

Predlagane ukrepe je vlada na več srečanjih uskladila s predstavniki občin, humanitarnih organizacij, gospodarskih združenj, bank in zavarovalnic ter tudi z opozicijo.

Uvedba obveznega solidarnostnega prispevka kot alternativa mogoče delovne sobote

Kot je povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, je vlada predvidela tudi obvezni solidarnostni prispevek, ki se bo stekal v sklad za obnovo Slovenije. Kot je poudaril, bodo prispevek plačali vsi – zaposleni bodo plačali delež od dohodnine, enak znesek pa bo prispevalo tudi gospodarstvo.

Prispevek se bo plačeval v letu 2023 in 2024, obračunal pa ga bo Furs ob dohodnini. "Govorimo o približno 0,3 odstotka dohodnine," je pojasnil Mesec in dodal, da bo končno višino ministrstvo sporočilo do konca dneva.

"Alternativa obveznemu prispevku pa je solidarnostna sobota, kjer bo ob soglasju zaposlenih in podjetja mogoče ta obvezni prispevek nadomestiti z delom, pri čemer se bo dohodek tega dne namenil v sklad za obnovo Slovenije," je pojasnila ministrica Ajanović Hovnik. Za oprostitev plačila obveznega solidarnostnega prispevka bo sicer po napovedih Mesca treba oddelati eno soboto v tem letu in eno v prihodnjem.

Boštjančič: Odlog plačil posojil, pomoč občinam

"V interventni zakon smo vključili začasni ukrep na področju bančnih posojil, ukrep zavezuje banke in hranilnice, vključno s podružnicami, ki imajo sedež v Sloveniji, da kreditojemalcu, ki je utrpel škodo zaradi poplav ali plazov, odobrijo odlog plačila posojila do 12 mesecev," je na novinarski konferenci povedal minister za finance Klemen Boštjančič in dodal, da so do odloga plačil upravičene tako fizične kot pravne osebe. Vloge morajo upravičenci na banke nasloviti najpozneje do 31. decembra letos.

"V obdobju odloga se na odloženi del glavnice lahko obračunavajo obresti največ v višini 12-mesečnega evribora plus nič odstotkov oz. po redni obrestni meri, dogovorjeni ob sklenitvi pogodbe, če je ta za kreditojemalca ugodnejša," je pojasnil minister.

Boštjančič je v nadaljevanju navedel, da se vrsta ukrepov nanaša na občine, ki so ključen partner pri odpravi posledic poplav. "Za občine, ki so bile prizadete v poplavah in plazovih, smo zvišali mejo za likvidnostno zadolževanje v letih 2023, 2024," je povedal in dodal, da so za prizadete občine povišali tudi mejo zadolževanja za investicije. Prizadetim občinam bo po sprejetju programa odprave posledic naravnih nesreč mogoče zagotoviti dodatna proračunska sredstva v ta namen. "Višino, pogoje in namen dodelitve dodatnih sredstev bo določila vlada," je sklenil in dodal, da je občinam omogočeno tudi nemoteno porabljanje sredstev, ki jih zbirajo z donacijami, posledično občinam ne bo treba pripravljati rebalansov proračunov.

Leta 2023 in 2024 delež sredstev, ki jih občine lahko odložijo v proračunsko rezervo, ni omejen, ta sredstva pa lahko v celoti porabijo za odpravo posledic poplav in plazov. Občine bodo omenjena sredstva lahko porabile tudi za odpravo posledic v drugi občini, je še pojasnil.

Po Boštjančičevih besedah so ustanovili Sklad za obnovo Slovenije, ki je namenjen sofinanciranju izvedbe projektov in ukrepov sanacije. "V njem se bodo zbirala sredstva iz proračuna, evropska sredstva ter sredstva iz drugih virov. Delovanje sklada bomo uredili z ustanovitvenim aktom, pri tem se zgledujemo po drugih državah, ki takšne sklade že imajo," je nadaljeval Boštjančič in pristavil, da so sprejeli tudi nekaj ukrepov na davčnem področju, med drugim znižanje stopnje DDV-ja za nakup gasilske opreme, in sicer na pet odstotkov, ugodnejšo davčno obravnavo oseb, ki so morale poiskati začasno nastanitev, ter za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki tem osebam nastanitev zagotavljajo.

"Ne bi napovedoval vnaprej, a ocena je od 100 do 150 milijonov evrov letno," je minister odgovoril na vprašanje, kakšen finančni učinek bo imela solidarnostna sobota in obvezni prispevek. Do konca leta namerava vlada tudi izdati državne obveznice, s katerimi bo financirala obnovo, je še pojasnil.

Širitev možnosti nujne rekonstrukcije

Minister za okolje in prostor Uroš Brežan je poudaril tri ukrepe iz interventnega zakona, ki je bil danes (četrtek) sprejet na vladi. Prvi ukrep omogoča dovolj ljudi in mehanizacije za zagotavljanje pretočnosti vodotokov. "Zaradi tega je s terena prihajalo kar veliko pripomb," je poudaril. S tem se bodo "nekako omejili od obstoječih koncesijskih razmerij" in zagotovili sredstva mimo teh koncesij.

Drugi ukrep je občinski podrobni prostorski načrt za odpravo posledic naravnih nesreč. V sodelovanju z občinami, ki so nosilci urejanja prostora na občinski ravni, bodo dobili mehanizem, ki bo pohitril možnost pridobitve zemljišč za prizadeta območja in tako omogočil nadomestne gradnje za prizadete prebivalce.

Tretji ukrep se nanaša na nujno rekonstrukcijo. Nujna rekonstrukcija je opredeljena že v obstoječi gradbeni zakonodaji, vendar je omejena na obstoječe gabarite stavbe. S sprejetjem predloga zakona v DZ-ju pa se bo razširila na stavbe, kjer se spreminjajo gabariti, in to brez gradbenega dovoljenja, je dejal Brežan.

V odgovoru na novinarsko vprašanje je še podrobneje opredelil, na kaj lahko tisti, ki se ne morejo vrniti domov, zdaj računajo. Brežan je dejal, da so tem ljudem že zagotovili začasna nadomestna bivališča, ali prek sistema civilne zaščite, lokalne skupnosti ali prek socialne mreže. "Nihče ni brez strehe nad glavo," je poudaril.

Naslednje vprašanje je, kako bodo ti ljudje prišli do nadomestnih zemljišč. Že zdaj je na voljo ukrep, ki ga omogoča 4. člen gradbenega zakona, v sklopu katerega je mogoče zemljišča, ki zdaj z občinskim prostorskim načrtom niso namenjena gradnji, nameniti začasnim nadomestnim zemljiščem, a največ za tri leta. Druga možnost je zgoraj omenjeni občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), kot ga bo opredelil novi interventni zakon. Tu bo vlada skupaj z občinami, ki svoja območja dobro poznajo, pridobila začasna zemljišča, je navedel Brežan. Lahko bi obe možnosti kombinirali. Se pravi, najprej bi se prek obstoječega gradbenega zakona zagotovila začasna zemljišča, nato pa se z OPPN-jem pridobi trajna možnost za prebivanje.

Imenovani člani sveta za obnovo, predsedoval bo Pipenbaher

Vlada je na današnji seji imenovala člane novoustanovljenega sveta za obnovo po poplavah, ki so na začetku meseca prizadele dele države. Za predsednika 14-članskega sveta je bil imenovan priznani gradbeni inženir Marjan Pipenbaher, so po seji sporočili z vlade.

Poleg Pipenbaherja je vlada v svet imenovala tudi gradbene inženirje Matjaža Mikoša, Roka Fazarinca, Primoža Banovca, Janka Logarja, Lidijo Kegljevič Zagorc, Gregorja Ficka, Andreja Jana, Roberta Lesničarja, Srdjana Brkovića in Danila Malnarja, arhitekta Tomaža Krištofa in Janeza Koželja ter krajinsko arhitektko Darjo Matjašec, izhaja iz sporočila za javnost po današnji seji vlade.

Vlada je svet za obnovo ustanovila 17. avgusta.

Naloge sveta so svetovanje pri oblikovanju strokovnih rešitev glede obnove po naravnih nesrečah pri opredeljevanju poplavnih območij, vzdrževanju vodotokov, sanaciji plazov, gradnji objektov, infrastrukture ipd., spremljanje delovanja ministrstev in samoupravnih lokalnih skupnosti pri obnovi prizadetih območij in predlogi dejavnosti za izboljšanje ter svetovanje pri oblikovanju politik, sprememb predpisov in drugih ukrepov, ki bodo prispevali k učinkovitejši obnovi po naravnih nesrečah in razvijanju odpornosti nanje.

Sorodna novica Banke bi pomagale z ugodnejšimi posojili, predlagajo tudi enkraten prispevek celotnega gospodarstva

Koliko bodo pomagale banke?

Odprto pa med drugim ostaja vprašanje, kako in v kolikšnem obsegu bodo k obnovi po poplavah prispevale banke. Premier Robert Golob je v torek po srečanju s predstavniki bančnega sektorja in zavarovalnic izrazil pričakovanje, da bodo banke svoje predloge ukrepov predstavile v 48 urah. Ta rok se tako izteka danes.

Državni zbor bo predvidoma zakon sprejel prihodnji teden (glede na to, da so interventnemu zakonu podporo izrekli tudi v opoziciji, je pričakovati enotno podporo), nato pa bi moral o zakonu odločati še državni svet, a se pričakuje, da se bodo državni svetniki odrekli pravici do veta. Zakon bo tako po časovnici začel veljati na začetku septembra.

V prihodnjih mesecih naj bi po napovedih premierja sledil še en zakon, in sicer sistemski, s katerim bodo zastavili še sistemsko obnovo. Nastajanje tega zakona bo potekalo vzporedno zlasti z iskanjem denarja za odpravljanje posledic škode, po nekaterih ocenah bi za to potrebovali od tri do pet milijard evrov.