V Sloveniji vsako leto zaradi srčnega infarkta umre nekaj manj kot dva tisoč ljudi. Lani je bil vzrok za 1835 smrti, leta 2021 je zaradi srčnega infarkta umrlo 1919 ljudi, leta 2020 1769, leta 2019 1862 in leta 2018 1927 ljudi, navajajo na NIJZ-ju (natančnejši podatki v tabeli spodaj). Pogosteje je vzrok smrti pri moških, ki jih na leto zaradi srčnega infarkta v povprečju umre nekaj več kot tisoč.

Najbolj tipičen znak srčnega infarkta je bolečina v prsnem košu, na sredini med prsnima bradavicama, za prsnico, pojasnjuje družinska zdravnica Nena Kopčaver Guček. Bolečina je topa, ne ostra, včasih jo pacienti opišejo celo kot pekočo. "Kot da vam nekdo tišči kamen v prsi, in ne, kot da vas zbada z nožem. Bolečina je lahko izjemno huda, zato jo včasih spremljajo potenje, bledica, težko dihanje. Bolečina se lahko širi v levo ramo, levo roko, včasih tudi v vrat, spodnjo čeljust in desno roko. Običajno traja več kot pet minut in ni odvisna od položaja telesa, nič bolje ni, če se usedemo ali uležemo, ni odvisna od dihanja in je tako huda, da nanjo reagiramo z morfijem."

Omenjene znake srčnega infarkta lahko opazi vsak laik, a kot opozori Kopčavar Guček, so ti lahko tudi drugačni. Pri sladkornih bolnikih, ki imajo že tako večje tveganje za srčni infarkt, hkrati pa imajo zaradi sladkorne bolezni okvarjeno živčevje, bolečina lahko tudi izostane in jo težje prepoznamo. "V tem primeru so znaki srčnega infarkta tudi slabost, bruhanje ali kratkotrajna omedlevica zaradi slabše prekrvavitve telesa."

Srce je votla mišica, skozi katero se pretakajo ogromne količine krvi. Hkrati pa potrebuje svojo prekrvavitev, ki jo zagotavljajo venčnice, bolj znane kot koronarne žile. "To so tanke žile, ozkega premera, od 0,5 do 2 milimetra, odvisno od naše velikosti. Lahko si predstavljate, da že zelo majhen strdek zamaši tako ozko žilo." Ko pri bližnjem posumimo, da bi lahko šlo za srčni infarkt, najprej pokličemo številko 112. "Tak pacient nujno potrebuje pomoč, nujno potrebuje kisik ter nitrolingual oziroma nitroglicerin v spreju, da razširi koronarne žile." Podjezičnega pršila ne bomo našli v setih prve pomoči, lahko pa prizadetemu takoj ponudimo aspirin, ki preprečuje tvorbo krvnih strdkov, ki so največkrat razlog za infarkt.

Če se srce popolnoma ustavi, moramo nemudoma začeti oživljati. Osnove oživljanja pa bi morali poznati prav vsi, je prepričana Kopčaver Guček. Infarkt pomeni, da del srca v hipu ostane brez krvi, a če zdravniki v eni uri uspejo ta del srca rekanalizirati, da ne odmre in se ne zabrazgotini, se vse dobro izteče.

Odpoved srca pa lahko povzroči tudi motnja srčnega ritma. Začne se z zelo visokim pulzom, od 150 do 200 utripov na minuto, nato pa srce preskoči v atrijsko fibrilacijo. "V slovenščini to prevajamo kot trepetanje preddvorov. Srce je popolnoma neučinkovito, zgolj trepeta in ne stiska več krvi. To je pogost vzrok nenadne srčne smrti, ki pa ga zelo težko dokažemo. Strdek v koronarnih žilah lahko najdemo, pri motnji srčnega ritma pa ob obdukciji ne najdemo dokaza. Takrat sklepamo, da je šlo za motnjo srčnega ritma."

Dejavniki tveganja: življenjski slog, zdravstvena stanja in genetika

K višjemu tveganju za srčni infarkt pripomorejo življenjske okoliščine in življenjski slog. "Brez dvoma so to kajenje, slabša telesna pripravljenost, zaradi katere smo slabše pripravljeni na duševne stiske, ki lahko predstavljajo hude dražljaje za motnje srčnega ritma." Tveganja za srčni infarkt poveča tudi čezmerna teža, prav tako lahko srčno mišico okvari čezmerno uživanje alkohola. Srčni infarkt se pogosteje pojavi pri nekaterih zdravstvenih stanjih, kot so sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, povišane ravni holesterola in trigliceridov … Pozornost je treba posvečati tudi družinski zgodovini srčno-žilnih bolezni. "V nekaterih družinah pogosto nastopa nenadna srčna smrt. Smrt bližnjega sorodnika, mlajšega od 60 ali celo od 50 let, nas genetsko zelo obremeni in možnosti, da se kaj podobnega zgodi tudi nam, močno zviša." Družinski zdravniki so na te podatke pri pacientu zelo pozorni. Kot pojasni Kopčavar Guček, pa uporabljajo tudi tabele, s pomočjo katerih lahko glede na omenjene dejavnike izračunajo srčno-žilne dejavnike tveganja pri pacientu za deset let vnaprej.

Na sistemski ravni je za preventivo in kurativo dobro poskrbljeno

Na vprašanje, ali bi lahko sistemsko naredili kaj več za preprečevanje srčnih infarktov, Kopčavar Guček odgovarja, da so tako preventivne kot kurativne možnosti pri nas že kar dobro izčrpane. Redni zdravniški pregledi zaposlenih so usmerjeni na preverjanja srčno-žilnih tveganj. "Raven krvnega sladkorja in holesterola, EKG in meritev krvnega tlaka se preverjajo pri vsakem poklicu." V zdravstvenih domovih prav tako delujejo referenčne ambulante, ki s spremljanjem pacienta in preventivnim ozaveščanjem preprečijo številne srčno-žilne dogodke. Kopčavar Guček ob tem izrazi veliko zadovoljstvo, da je v Sloveniji na dostopnih zunanjih lokacijah nameščenih ogromno defibrilatorjev, najdemo jih na gasilskih domovih, knjižnicah, trgovskih centrih … "Ti defibrilatorji vsakemu laiku zvočno narekujejo, kaj je treba storiti, posebno predznanje sploh ni potrebno. Prilagojeni so tako, da jih lahko uporablja vsak državljan."

Kopčavar Guček poudarja, da je pri nas zelo dobro organizirana tudi nujna medicinska pomoč v primeru srčnega infarkta. "EKG pacienta reševalci posnamejo že v rešilnem avtomobilu in ga pošljejo k zdravniku, ki infarkt prepozna, nato pacienta brez kakršne koli napotnice odpeljejo neposredno v kardialni laboratorij, kjer mu v srce vbrizgajo snov, ki strdek raztopi. Pacient dobi pomoč, še preden ga vprašajo, kako mu je ime. Zdravstvenemu sistemu se na tem področju lahko samo globoko priklonimo, čeprav je pogosto tarča kritik."

Če smo vsak dan pod stresom, moramo vsak dan nekaj storiti za sprostitev

Kopčavar Guček pri dejavnikih tveganja za srčni infarkt večkrat poudari psihološki vidik oziroma način spopadanja s stresom. "Veliko poklicev je stresnih, tudi svojega bi si dovolila šteti mednje. Psihologi opozarjajo, da če se vsak dan spopadamo s stresom, moramo tudi vsak dan nekaj storiti proti stresu. Vsak dan bi si morali privoščiti razbremenilno dejavnost, ki je namenjena samo vam." In kaj deluje protistresno? "Sprehod, ki traja vsaj 20 minut neprekinjeno, nam vzdržuje še dovolj dobro telesno pripravljenost. Enkrat do dvakrat na teden pa mora biti vadba intenzivnejša, od 40 do 60 minut. Med telesno dejavnostjo telo izloča endorfine, ki delujejo blažilno in pomirjevalno. A hoja v hrib enkrat na teden ni dovolj," opozarja Kopčavar Guček. Kardiologi naj bi neredno intenzivno vadbo poleg stresnega načina življenja celo odsvetovali, saj srce le še dodatno obremeni.

Ljudje prenesemo zelo različne količine stresa, ali pa ga celo potrebujemo za spodbudo. "Zelo različno smo zanj dovzetni in pripravljeni." Če stresa ne obvladujemo sproti, se ta nakopiči, "gore stresa pa je težko premagati". "Psihologi poudarjajo, da je stres treba predelati, kot da gre za material, ki ga dobiš hote ali nehote in ga moraš upravljati." Družinska zdravnica še dodaja, da za to lahko poskrbimo le sami. "Nihče ne more teči namesto vas, shujšati namesto vas. Včasih se v Sloveniji malo manj govori o dolžnostih in odgovornosti pacientov in veliko o zdravnikih, a so stvari, ki jih mi namesto pacientov ne moremo narediti."

Telesna dejavnost je eden od načinov spopadanja s stresom. Nekateri radi berejo knjige, poslušajo glasbo, vrtnarijo, klepetajo s prijatelji … Kopčavar Guček ob tem pripoveduje, da svoje paciente pogosto spravi v zadrego, ko jih vpraša, katera je njihova najljubša pesem, glasba. "Mladi odgovor običajno izstrelijo. Kadar vprašam 50-letno gospo, ki ima otroke, kariero, bolne starše, jo popolnoma presenetim in potrebuje nekaj minut, da se sploh odloči za žanr. To je zanimiv test, ki pokaže, kako pozabimo nase v tej skrbi za druge, v tem modernem načinu življenja z visokim tempom, ki je lahko usoden."

Število umrlih zaradi posledic srčnega infarkta v zadnjih petih letih v Sloveniji: