Začela se je mednarodna konferenca Nova energija za novo Evropo, ki poteka pod geslom Jedrska energija – najzanesljivejša pot v svetlo prihodnost. Kot je v imenu organizatorja dogodka, Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, dejal predsednik društva Tomaž Žagar, je jedrska energija pomembna pri uresničevanju vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih zastavili Združeni narodi. Na novinarski konferenci pred uradnim začetkom dogodka je poudaril tudi, da vse več držav prepoznava jedrsko energijo kot ključni vir čiste energije, pri tem pa je izrazil obžalovanje, da Evropa nima vodilne vloge pri razvoju.

Pogoji za rast proizvodnje jedrske energije

Strokovnjaki pričakujejo veliko rast proizvodnje jedrske energije, ta rast pa temelji na treh stebrih, je povedal Žagar. Prvi steber je dolgoročno vzdrževanje in podaljševanje delovanja obstoječih elektrarn, drugi gradnja novih velikih jedrskih elektrarn, tretji pa predstavljajo napredne rešitve, kot so na primer male modularne jedrske elektrarne. Temeljna predpostavka je, da se vsi trije stebri razvijajo hkrati, v ta namen pa je treba povečati zmogljivosti, predvsem v smislu strokovnih kadrov, je poudaril Žagar.

Predsednik Evropskega jedrskega združenja Leon Cizelj je opozoril, da se je po nesreči v Černobilu leta 1986 predvsem v Evropi skoraj zaustavilo izobraževanje strokovnjakov, ki so potrebni za gradnjo jedrskih elektrarn. V zadnjih dveh letih pa se po njegovih besedah tudi v izjavah evropskih komisarjev znova pojavlja izraz jedrska energija, ki je bil nekaj časa "izgnan". Cizelj je zatrdil, da se je jedrska energija do zdaj "izkazala kot tako rekoč najvarnejši vir".

Potrebno bo večje število jedrskih strokovnjakov

Sorodna novica Iztok Tiselj: Za NEK 2 bi morali najprej na referendum

Evropska jedrska aliansa, ki ji predseduje Francija, v njej pa sodeluje tudi Slovenija, je po njegovih besedah najavila okrepitev jedrskih elektrarn z današnjih 100 na 150 gigavatov do leta 2050. Ocenil je, da bo zaradi tega dobilo službe 200.000 strokovnjakov z različnih tehničnih področij. Ker pa imajo podobne načrte tudi ZDA, bo jedrske inženirje težko dobiti, je opozoril.

Mlade strokovnjake najbolj privlačijo mali modularni reaktorji, je povedal Cizelj. Po svetu, predvsem v Severni Ameriki, mladi podjetniki razvijajo približno sto projektov, na trg pa jih bo na koncu morda prišlo pet, je napovedal.

Ob robu prireditve so tudi podpisali sporazum o sodelovanju med Institutom Jožef Stefan in ameriškim ministrstvom za energijo, ki bo slovenskim raziskovalcem olajšal dostop do ameriških nacionalnih laboratorijev. "S tem lahko odpremo vrata za beg možganov še za centimeter ali dva, ampak to je pač cena sodelovanja," je pripomnil Cizelj.

Po besedah direktorja Instituta Jožefa Stefana Boštjana Zalarja medtem podpisana izjava prinaša priložnost za okrepitev sicer že sedaj dobrega sodelovanja z vrhunskimi jedrskimi raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami v ZDA.

Višji svetovalec ameriškega urada za jedrsko energijo Sean Tyson je ob tem izpostavil aktiven prispevek Slovenije v mednarodni jedrski skupnosti. Sporazum bo olajšal dolgoletno sodelovanje ameriškega ministrstva s slovensko jedrsko skupnostjo, verjame. Ocenil je še, da tesnejši odnos med ameriškim ministrstvom in slovenskim institutom dopolnil tudi druge pobude ZDA v regiji, vključno s Centrom za usposabljanje za čisto energijo v Varšavi na Poljskem, ki bo v prihodnosti služil kot regionalni vir za države pri raziskovanju možnosti za uporabo jedrske tehnologije z drugimi tehnologijami čiste energije za boj proti podnebnim spremembam.

Nov raziskovalni reaktor?

V društvu jedrskih strokovnjakov imajo tudi mladinsko sekcijo. Ta bo konec tedna v Ljubljani gostila več kot 20 mladih evropskih strokovnjakov. 6. oktobra pa bo na ljubljanskih ulicah prepričevala javnost o koristih in varnosti jedrske energije, je povedala vodja sekcije Tanja Goričanec. Kot je še dejala, bi morali v Sloveniji razmisliti o novem raziskovalnem reaktorju.