Direktor Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) Tomaž Žagar je na novinarski konferenci v Krškem dejal, da bo, če bodo v odlagališču shranjeni zgolj slovenski odpadki, saj hrvaška stran glede sodelovanja pri projektu še ni odgovorila, naložba stala 158 milijonov evrov.

Sicer bi se projekt, če bi odpadke odlagal še hrvaški del iz krške nuklearke, podražil za 20 milijonov evrov, hkrati pa bi se slovenski stroški znižali na slabih sto milijonov, je pojasnil.

Dodal je, da za zdaj načrtujejo gradnjo prvega od štirih mogočih silosov in da bodo naložbo v štirih petinah pokrili z denarjem iz sklada za razgradnjo krške nuklearke, v katerem se je do zdaj nabralo približno 200 milijonov evrov. Preostalo petino pa nameravajo pokriti z državnim oz. proračunskim denarjem.

Odlagališče naj bi predvidoma zgradili do leta 2020 in leto pozneje začeli poskusno obratovanje, trenutno skladišče pa ima prostora do leta 2022, je še povedal Žagar.

Dva scenarija, eden brez in eden s Hrvaško
Po besedah vodje gradnje projekta odlagališča Janje Špiler gradnjo načrtujejo v dveh scenarijih. Po prvem naj bi tam odlagali slovensko polovico odpadkov nuklearke in odpadke, ki v državi nastajajo v medicini, pri raziskovanju in v industriji.

Drugi scenarij pa predvideva, da bi pri projektu sodelovala tudi Hrvaška in bi v odlagališču v krški Vrbini poskrbeli še za hrvaško polovico odpadkov.

Odkupili so tudi že vsa potrebna zemljišča, izidi končanih terenskih raziskav pa kažejo, da je izbrano mesto primerno za gradnjo površinskega silosnega tipa odlagališča. ARAO tudi končuje projektno dokumentacijo za presojo vplivov na okolje, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pripravljajo pa tudi osnutek varnostnega poročila in drugo potrebno dokumentacijo.