Poslanke in poslanci so razvpiti noveli zakona za zaščito živali včeraj v drugem branju prižgali zeleno luč, številni zainteresirani pa se sprašujejo, ali bo zakon sploh izvedljiv. Ožbalt Podpečan, vodja nacionalnega centra za dobro živali pri veterinarski fakulteti v Ljubljani, je za oddajo Ob osmih na našem radiu dejal, da bo veterinarska stroka po njegovih informacijah na sporne člene skoraj zagotovo vložila pobudo za ustavno presojo. Jadranka Juras iz društva Lajka pa je pozvala vse, ki se zavzemajo za dobro živali, naj stopijo skupaj in člene dopolnijo tako, da bodo vzdržni.

Najbolj žgoč del novele zakona je 11. člen, ki uvaja tako imenovane kvalificirane prijavitelje. Gre za ljudi, ki bodo opravili (vsaj) 40-urni tečaj in s tem dobili določena pooblastila: izvajali bodo lahko nadzor nad stanjem živali, njihove fotografije bodo del uradnega postopka, če se ne bodo strinjali z odločitvijo pooblaščenega veterinarja v določenem postopku, pa bodo lahko zahtevali vnovično odločanje pred tričlansko komisijo. Kot pravi Podpečan, to pomeni uvedbo vzporednega nadzora. “Mi seveda to jemljemo kot nezaupnico. Že doslej so društva za zaščito živali lahko prijavljala kršitve in so tudi dobro opravljala delo. Pa vendar ne razumemo, zakaj želijo ta nadzor in pravzaprav klicati na odgovornost neodvisne inšpekcijske organe. To je v nasprotju z zakonom o inšpekcijski službi in lahko v sodnih postopkih privede do situacije, ko utegnejo taki primeri pasti, četudi so upravičeni in dobro vodeni.” Kot dodaja, bi morali, če že uvajamo tak institut, te ljudi zaposliti v državnih in lokalnih sistemih, kjer bi bila odgovornost vsakogar jasna.

“Če se s čim strinjam, je to klic k odgovornosti,” pa pravi Jadranka Juras, ki poudarja, da bi ta moral veljati na vseh ravneh. “Mi nismo na splošno nezadovoljni z veterinarsko inšpekcijo, z nekaterimi zelo dobro sodelujemo. Problem nastane, ko opozarjamo na neko problematiko in se ne zgodi nič. V Ljubljani smo tako pred leti našli ograjeno posest, kjer je bilo jasno, da uporabljajo pse za neke nelegalne namene. Na to smo opozarjali, inšpektorju se ni zdelo, da je kar koli narobe. Ti psi pa so čez en mesec izginili.” Kot pravi, je korak naprej pri tem zakonu v možnosti pritožbe oziroma v tem, da bodo stranka v postopku. “Na žalost so nas doslej vedno odpravili prav s tem argumentum. Pričakujemo torej pravno ureditev svojega položaja. Vse to, kar naj bi počenjali odslej, že delamo. Mi ne bomo vstopali na zasebna zemljišča. Mi nimamo nobenih pooblastil, tudi fotografirati ne smemo na zasebnem zemljišču, če nam tega lastnik ne dovoli.” Opozarja tudi, da kvalificiranih prijaviteljev ne bo več sto, kot si marsikdo predstavlja, saj tudi v njihovih vrstah ni veliko ljudi, ki bi brezplačno opravljali tako odgovorno delo.

Več v današnji epizodi podkasta Ob osmih.