V organizaciji odbora DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je potekala prva javna predstavitev mnenj o predlogu novele zakona o zaščiti živali, ki so ga v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano poslanko SD-ja Meiro Hot.

Med drugim so v predlog zapisali ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih in na cirkusu podobnih prireditvah ter vzpostavitev obveznega internega videonadzora v klavnicah. Cilj novele je sistemska nadgradnja veljavne zakonodaje, predvsem na področjih svetovanja, nadzora in odkrivanja nezakonitih ravnanj z živalmi ter njihove oskrbe, je predstavila poslanka Hot.

Javne predstavitve mnenj se je udeležilo veliko predstavnikov veterinarskih in kmetijskih organizacij, akademske sfere, društev za zaščito živali in zavetišč. Izjemna udeležba je po mnenju poslanke Hot znak, da jim je prav vsem mar za živali in imajo kljub različnim stališčem skupen cilj – zaščita živali pred mučenjem in zanemarjanjem.

Kmetje in veterinarji kritični do uvedbe pooblaščenih svetovalcev

Kot je pojasnila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, vlada podpira osnovne cilje in vsebinske rešitve predlaganega zakona, a predlaga nekatere spremembe in dopolnitve. Med drugim si želi opredelitve pojma hude malomarnosti in natančne definiciji cirkusa.

Dekanka ljubljanske veterinarske fakultete Breda Jakovac Strajn, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije Ožbolt Podpečan in predsednica Sindikata veterinarjev Slovenije Nataša Ajdič so opozorili na to, da veterinarska stroka ni bila povabljena k sodelovanju pri pripravi obravnavanega zakona. Kritični so bili tudi do uvedbe pooblaščenih svetovalcev, s čimer se degradira veterinarski poklic. Pozdravili pa so uvedbo prehodnih hlevov.

Kako je nekdo, ki je opravil 40 ur usposabljanj, enako usposobljen kot univerzitetno izobražen veterinar, se je vprašala Jakovac Strajn. Podpečan je medtem dejal, da zakon ne odgovarja na aktualne razmere na področju zaščite živali. Med drugim je glede čipiranja mačk opozoril, da predlagani zakon v tem delu ni izvedljiv, saj ne upošteva realnega dejstva, da obstaja več kategorij mačk.

Klemen Potočnik z ljubljanske biotehniške fakultete se je strinjal s predstavniki veterinarske stroke, obenem pa izrazil zaskrbljenost, da predlagatelj ne upošteva razlik v razumevanju predmetne tematike med imetniki živali, ki imajo te za namen prostočasnih dejavnosti, in tistimi, ki živali redijo z namenom prireje oziroma vzreje kot gospodarske dejavnosti.

Do uvedbe pooblaščenih svetovalcev so bili kritični tudi predstavniki kmetijskih in podeželskih organizacij. Kot je pojasnil predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič, ne nasprotujejo nadzoru, a ta mora biti ustaven, izvajati pa ga morajo nadzorniki z ustreznim strokovnim znanjem.

Glede privezovanja psov pa je Milan Strmšek iz Sindikata kmetov Slovenije pojasnil, da so psi na kmetiji prvotno namenjeni varovanju, ob primerno dolgi verigi pa imajo pogostokrat več prostora za gibanje kot marsikateri pes, zaprt v stanovanju.

Vrhovni državni tožilec Jože Kozina predlagano novelo v prvi vrsti vidi kot nezaupnico institucijam. A namesto da bi si te institucije dovolile nastaviti ogledalo, je bilo po besedah Kozine zdaj mogoče slišati odpor proti vsem spremembam.

Nevladniki: Svetovalci ne bodo tekmovali z veterinarji

Na drugi strani je več društev za zaščito živali izrazilo podporo predlagani noveli, predvsem z vidika uvedbe pooblaščenih svetovalcev. Kot je opozorila Lidija Jerše iz Društva za zaščito živali Kočevje imajo namreč pogostokrat težave z odzivnostjo pristojnih. Predstavnica Društva za osvoboditev živali in njihove pravice Meta Pekle je pojasnila, da ti svetovalci ne bodo tekmovali z veterinarji, saj bodo imeli etično vlogo, in ne strokovne, glavno besedo bodo na koncu vseeno imeli veterinarji.

Barbara Gyorfi iz društva za zaščito živali Lajka je opozorila na številne negativne posledice, ki jih ima privezovanje psov. Med drugim psom to povzroča škodo na vratu in hrbtu ter psihološke posledice. Lina Debeljak iz Društva za zaščito živali Novo mesto se je strinjala, da je specializirana inšpekcija prepogosto prepočasna, veterinarji pa preobremenjeni. Strinjajo se, da je treba delo veterinarjev olajšati, tudi s prostovoljnimi svetovalci, čeprav so do te ideje v društvu skeptični. Bi pa večji učinek dosegla urejena zakonodaja, ki bi omogočala hitro sankcioniranje kršilcev.

Monika Koprivnikar iz društva za pomoč živalim Žverca in Barbara Mihelič iz zavetišča za zapuščene živali Ljubljana sta sicer izrazili pomisleke glede obveznega čipiranja mačk. Predstavnica društva Za živali! Vesna Liponik pa meni, da predlagana novela ne predstavlja pomenljivega premika pri zaščiti živali, ampak kvečjemu vzpostavlja zavajajočo predstavo, da obstaja realnost, kot je humano ubijanje.