Foto: Matija Sušnik/DZ
Foto: Matija Sušnik/DZ

Predlog novele zakona o zaščiti živali so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Meiro Hot (SD). Med drugim so vanj zapisali ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali in vzpostavitev obveznega internega videonadzora v klavnicah.

Kot so navedli, je cilj sistemska nadgradnja veljavne zakonodaje, predvsem na področjih svetovanja, nadzora in odkrivanja nezakonitih ravnanj z živalmi ter njihove oskrbe. Večina sicer za svoje živali dobro skrbi, a kot je ob predstavitvi predlaganih sprememb opozorila poslanka Hot, so "žal med nami še vedno posamezniki, ki držijo živali na verigah vse življenje ali jih zapirajo v premajhne prostore".

"Ne gre za napad na kmete in na rejce živali, v veliki večini imajo ti zgleden odnos do živali, ampak poudarjam tudi, da ne gre za degradacijo veterinarske stroke ali njenih inšpekcijskih služb, dejstvo je, da so te močno kadrovsko podhranjene, z novelo veterinarski stroki nudimo roko pomoči, je ob predstavitvi zakona v DZ-ju," po poročanju Radia Slovenija, povedala Meira Hot.

Obravnava novele Zakona o zaščiti živali

Vlada podpira osnovne cilje

Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji sprejela mnenje k predlogu novele zakona o zaščiti živali. Kot je danes pojasnila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, vlada podpira osnovne cilje in vsebinske rešitve predlaganega zakona, a predlaga nekatere spremembe in dopolnitve, ki se med drugim nanašajo na opredelitev kaznivega dejanja mučenja živali, pobudo glede označevanja mačk, opredelitev samega pojma cirkus, uvedbo pooblaščenih svetovalcev in uvedbo videonadzora v klavnicah.

Kritike opozicije

Opozicijski poslanci iz SDS-a in NSI-ja menijo, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, splošni očitek je, da bi zakon moral biti zelo strokoven, usklajen s kmeti in veterinarsko stroko, a to ni.

"Ljubezen do živali ni dovolj, treba je imeti tudi nekaj znanja. Zaradi vsega, kar sem že povedala, bo zakon težko izvajati," je v DZ-ju dejala Vida Čadonič Špelič (NSi), ki je prepričana, da so imeli predlagatelji z novelo zakon dober namen. "To je jasno, toda saj poznate slovenski pregovor, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni," je dejala. V NSi-ju zato menijo, da naj politika ta zakon umakne in ga spiše še enkrat.

Poslanec SDS-a Jožef Jelen pa je poudaril, da daje predlog novele pooblaščenim svetovalcem možnost, da vstopijo na posamezno zasebno lastnino in zbirajo dokaze o ravnanju z živalmi, kar je po njegovem mnenju hud poseg v zasebnost.

DZ o novem zakonu o zaščiti živali

Kritike stroke in kmetov

Do predloga novele je kritična tudi veterinarska stroka, ker po njihovem mnenju ne odgovarja na dileme, ki se pojavljajo pri izvajanju obstoječega zakona. Nekatere določbe so nejasne, nezakonite in morda celo neustavne, menijo na Veterinarski zbornici Slovenije in Veterinarski fakulteti, kjer v noveli vidijo nezaupnico in degradacijo veterinarske stroke.

Kmetje zahtevajo, da se iz predloga novele umakne določba, da bi morale biti v klavnicah nameščene kamere. Nasprotujejo tudi pooblaščenim svetovalcem, ki bi lahko med drugim na kmetijah ugotavljali morebitne nepravilnosti. Novela je nepremišljena in uvaja rokohitrske rešitve za zaščito živali, ki lahko povzročijo več škode kot koristi, so prepričani na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije.

Večina sicer za svoje živali dobro skrbi, obstajajo pa tudi posamezniki, ki ne, je ob predstavitvi predlaganih sprememb dejala Meira Hot. (Fotografija je simbolična.) Foto: Reuters
Večina sicer za svoje živali dobro skrbi, obstajajo pa tudi posamezniki, ki ne, je ob predstavitvi predlaganih sprememb dejala Meira Hot. (Fotografija je simbolična.) Foto: Reuters

Interventni zakon za podaljšanje rudarskih pravic

DZ je sprejel novelo zakona o interventnih ukrepih za preprečitev škodljivih posledic pri podaljševanju rudarskih pravic in koncesij. Ker pri obravnavi vlog za podaljšanje teh pravic prihaja do zamud, se z novelo tiste rudarske pravice in koncesije, ki potečejo v letih 2023 in 2024, samodejno podaljšujejo za 30 mesecev.

Rudarske pravice in koncesije je za 18 mesecev podaljšal že eden od protikoronskih zakonov, a kot je v razpravi povedal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, zamude pri reševanju vlog, ki so nastale v času epidemije covida-19, še niso odpravljene.

DZ je novelo zakona sprejel z 52 glasovi za in 20 proti. Nasprotovali so ji poslanci SDS-a, ki so menili, da sklicevanje na epidemijo ni na mestu.

Spremenjen poslovnik DZ-ja

DZ je s 70 glasovi za, enim glasom proti in sedmimi vzdržanimi sprejel spremembe poslovnika DZ-ja. Te med drugim uvajajo možnost korespondenčnih sej delovnih teles DZ-ja in usklajujejo razporejanje neporabljenega časa za razpravo. Predlog sprememb poslovnika DZ-ja so sicer v postopek vložile vse poslanske skupine, z izjemo NSi-ja.

Spremembe med drugim dopolnjujejo ureditev instituta korespondenčne seje. Če je na seji delovnega telesa, ki ni sklepčna, navzoča najmanj tretjina njegovih članov, lahko ti sklenejo, da se odločitve sprejmejo na korespondenčni seji. Prav tako določijo tudi predloge odločitev, o katerih odloča delovno telo.

V skladu s parlamentarno prakso usklajujejo razporejanje še ne porabljenega časa za razpravo na seji. Ko čas, ki je določen za razpravo, še ni potekel, vrstni red vnaprej priglašenih razpravljavcev pa je izčrpan, je mogoča le ena razdelitev še razpoložljivega časa. Poleg tega replika v razdelitvi časa ni mogoča.

V skladu z odločbo ustavnega sodišča predlagajo črtanje instituta avtentične razlage zakona in tudi avtentične razlage poslovnika.

Priznanje gladomora kot genocida

Poslanci so s 67 glasovi za in osmimi proti sprejel deklaracijo o spominu na gladomor, množični poboj z lakoto v Ukrajini v letih 1932 in 1933. Deklaracijo so podprle vse poslanske skupine, razen Levice, z njo pa se je DZ pridružil skupini več kot 20 držav, ki so gladomor že priznale kot genocid.

Predstavniki vseh poslanskih skupin, z izjemo Levice, so se v razpravi pred glasovanjem strinjali, da bo DZ s sprejetjem deklaracije jasno izrazil solidarnost z ukrajinskim narodom ter o zločinu pomagal informirati širšo javnost.

DZ v drugi obravnavi podprl zakon o infrastrukturi za alternativna goriva

DZ je opravil drugo obravnavo predloga zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu, ki med drugim predvideva vzpostavitev goste mreže električnih polnilnic. Nove dajatve niso predvidene, je zagotovila Tina Seršen z okoljskega ministrstva. O sprejetjuu zakona bo DZ glasoval še ta teden.