Po devetih mesecih se je v proračunu zbralo 9,3 milijarde evrov prihodkov. Izdatki so se povzpeli na več kot 10 milijard. Prihodki so podobni kot lani, odhodki pa so višji za dobrih pet odstotkov. Težava je previsoko načrtovana poraba, kar potrjujejo tekoči podatki. Izdatki bi morali do konca leta namreč tako rekoč eksplodirati, da bi dosegli 16 milijard evrov, kot je določeno z rebalansom.
Državni proračun ima letos lahko 3,2 milijarde primanjkljaja. Po devetih mesecih znaša dobrih 760 milijonov oziroma zgolj četrtino predvidenega. Mesečna poraba je nekaj več od milijarde, upoštevajoč vladne načrte pa bi v preostalih treh mesecih porabili več kot 2 milijardi na mesec.
To ni realno, tudi zakonskih podlag ni za to, opozarja predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. "Tako velikega zneska, kot je predviden, da bi moral biti porabljen v zadnjih treh mesecih, ni mogoče niti racionalno porabiti, niti ni nobenih zakonitih osnov za tako visoko porabo."
Zato je že zdaj jasno, da bo primanjkljaj občutno nižji od načrtovanega. To je dobro, pravi državna sekretarka za proračun Saša Jazbec. "Ko pripravljaš proračune, ti nikoli ni vse jasno. In če si pustiš neke zaloge in če potem vseh teh zalog ne porabiš, je to v bistvu, jaz bi rekla, pozitivno," je pojasnila.
Morda lahko tako ravnamo pri osebnih financah, ne pa ko gre za javni denar, dodaja Kračun. "Pri osebnih financah je dobro, če nekaj prihranimo. Pri javnih financah pa zahtevamo predvidljivost, transparentnost, zanesljivost," je poudaril.
Realno načrtovanje porabe pomeni manj nepotrebnega zadolževanja, preprečuje pa tudi dvigovanje davkov na zalogo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje