V Sloveniji je prevladujoče mnenje, da je vzrok njihovega razvoja in vzpona slovenska stroka, toda gost podkasta Tour 202 in edini Slovenec, ki je vodja ene od ekip svetovne serije, Milan Eržen meni, da slovenski trenerji niso bili ključni pri njihovi poti k vrhu.

Slovenija je po zaslugi Rogliča, Pogačarja in Mohoriča najuspešnejša država na največjih dirkah v zadnjih letih. Trojica je poskrbela za sedem zmag na zadnjih 17 spomenikih (Nizozemska je druga s petimi zmagami) ter za šest zmag na zadnjih 13 tritedenskih dirkah (Danska, druga, dve zmagi).

"Slovenski trenerji nimajo zveze s tem, kar se je zgodilo"

Milan Eržen, zdaj vodja ekipe Bahrain Victorious, za katero šest let dirka Matej Mohorič, nekoč pa športni direktor ekipe Adria Mobil, ko je tam tekmoval Primož Roglič, pravi, da je bil za njihov razvoj ključen odhod v tujino, kjer so svoj talent izpilili pri najboljših ekipah na svetu, ne pa vzgoja v mlajših letih v domačih klubih.

"Bodimo iskreni. Slovenija je izkoristila deset odstotkov potenciala teh kolesarjev. Samo deset. Nič več. Primož Roglič, Tadej Pogačar in Matej Mohorič so se zgodili. Niso bili vodeni, nihče jih ni naredil. Oni imajo vrhunski potencial, ki so ga razvili v drugih ekipah. Bodimo iskreni. Takšna so dejstva. Kdor koli trdi drugače, laže in se moti. Želi samo pristaviti svoj piskrček v to zgodbo. Slovenski trenerji nimajo nobene zveze s tem, kar se je zgodilo. Ljudje bodo mogoče jezni na mene, ampak enkrat je pa dovolj in je prav, da se to pove. Naj nehajo hoditi po televizijah razlagat, kaj so naredili. Nič niso naredili," je povedal Eržen.

Vse več otrok se zanima za trening kolesarstva ob uspehih najboljših Slovencev, bazen, iz katerega se črpajo talenti, se veča, toda preskromno se ga izkorišča, meni Eržen. Njegov sin Žak Eržen je ravno šel skozi ta postopek. Naslednje leto bo dirkal za hčerinsko ekipo Bahrain Victorious, od leta 2025 naprej pa za člansko moštvo.

"Kolesarstvo ni samo talent. Kolesarstvo je predvsem trdo delo od 15., 16. leta naprej. Mladostnik mora imeti ob sebi tedaj pravega človeka, ki ga bo pravilno usmerjal. Problem je v tem, da se dela uravnilovka po principu ‘Ne izstopaj’. Če si preveč hiter, malo počakaj, ker te 17. ne dohiteva. Torej ne razvijamo najboljšega, ampak se dela tako, da so vsi enaki,” je zatrdil Eržen starejši.

"Rogličeva izbira ni bila napačna"

Eržen se je v valovskem kolesarskem podkastu dotaknil tudi odmevnega prestopa Primoža Rogliča. Roglič je po osmih letih odšel iz ekipe Jumbo Visma, v naslednji sezoni pa bo tekmoval za moštvo Bora-Hansgrohe. Ekipa Bahrain-Victorious ni bila v igri za njegov podpis, pravi Eržen, na vprašanje, kako bi se sam odločil, če bi bil v Rogličevem položaju, pa je povedal, da bi verjetno raje odšel v Ineos.

“Verjetno bi izbral Ineos. Ampak problem je tudi v analitičnem odnosu Ineosa. Približno ga poznam, saj je bil Rod Ellingworth nekoč pri nas general menedžer oziroma vodja ekipe (op. p. Britanec to vlogo zdaj opravlja pri Ineosu.) Mogoče se Primož ne bi počutil najbolje tam, ker bi bilo vse prepočasi za njega. Pri Bori bo imel bistveno več prostih rok za svoje ideje. Primož je zelo inteligenten fant. Vedno stremi k napredku. Njegova izbira zato ni bila napačna. Tudi velike izbire ni imel. Lidl-Trek je italijanska ekipa, tam se ne bi najbolje znašel. On ima svoj sistem, ki ga je razvil pri Jumbu, natreniran in naštudiran. Se mi zdi, da bo to uspešno prenesel v novo ekipo. Izredne pomočnike bo imel. Vprašanje je, ali so ti pomočniki pripravljeni delati za njegov cilj, ali bo vodstvo ekipe pri tem delalo v pravo smer. Ampak na koncu, se kar strinjam, da je Bora prava izbira za Primoža,” je povedal Eržen.

Kolesarstvo unikatno, ker ne živi od TV-pravic

Eržen je tudi povedal, da skuša prepričati vodje preostalih ekip, da se združijo in enotno nastopijo na trgu. Predlaga centralizirano trženje za vse ekipe, prek združene digitalne platforme, kjer bi bilo dostopno vse v povezavi z ekipami, od licencirane opreme do digitalnih vsebin, ki drugje ne bi bile na voljo. Dotaknil se je tudi aplikacije Strava, ki beleži rezultate vseh kolesarjev na svetu, temelji pa tudi na izidih najboljših, a ničesar ne vlaga v ekipe svetovne serije.

"Si predstavljate, da najboljših 20 ekip svojim kolesarjem prepove objavljati rezultate časov na vzponih. Jaz mislim, da bi lastniki Strave v roku enega meseca klicali in vprašali, kam je treba nakazati denar, da fantje začnejo to ponovno delati. Težava je v tem, da se lastniki in vodje ekip ne zedinijo, tako kot so to naredili v Formuli 1. Ko se bo to zgodilo, bodo prišli tudi vlagatelji, kot se je to zgodilo v drugih športih, potem pa bi se lahko iz tega denarja ekipe finančno napajale," je povedal Eržen.

Kolesarstvo je iz tega zornega kota edinstven v svetu vrhunskega športa. Priznani slovenski strokovnjak na področju športnega trženja Tomaž Ambrožič je za Sportal prejšnji mesec zatrdil, da najboljše kolesarske ekipe veliko večino svojega denarja, tudi 95 odstotkov in več, dobijo od pokroviteljev, medtem ko se v preostalih športih na najvišji ravni proračuni polnijo predvsem od televizijskih pravic.

Formula 1 ni edini primer, ki kaže, kako so ekipe in posledično tudi tekmovalci izboljšali svoj položaj, svoje pogajalsko izhodišče, združitvi. Podobno se je zgodilo v angleškem nogometu začetek devetdesetih, ko je nastal Premier League, pa denimo tudi v evropski košarki z združenjem Uleb, po tem principu, torej, da klubi vodijo svoje tekmovanje, pa delujejo tudi največje ameriške športne lige.