Člani preiskovalne komisije DZ-ja, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, so vmesno poročilo obravnavali v ponedeljek na zaprti seji, več pa so javnosti pojasnili na novinarski konferenci.

Predsednica komisije Mojca Šetinc Pašek je pojasnila, da je glavna ugotovitev poročila, da obstaja zelo skrbno izdelan obvodni model financiranja politične stranke SDS. "Gre za svojevrstni vzporedni finančni mehanizem ene od ključnih političnih strank na Slovenskem, v katerem sodelujejo tako funkcionarji stranke na vseh njenih nivojih ali simpatizerji stranke, ki zasledujejo tako politični pa tudi predvsem svoj osebni finančni interes," je pojasnila. Kot je opozorila, preko teh navez v zameno za financiranje stranke v Slovenijo vstopa tudi madžarski kapital. "Nekdo je zaradi svojega ozkega političnega interesa za drobiž na neki način prodal državo sosednji Madžarski," je dejala.

Komisija je sicer v parlamentarno preiskavo vključila podjetja NovaTV24.si, Nova hiša, Nova obzorja in Geopolar Zaščite. Na podlagi izjav virov, prič in dokumentacije komisija v vmesnem poročilu, ki ga je sprejela v ponedeljek, sklepa, da omenjena podjetja delujejo kot obvodni računi stranke SDS in da gre torej za "politični in poslovnofinančni projekt stranke". Dodala je, da ob tem "osrednji, osnovni strankin račun ostaja čist in nedotaknjen", saj vse SDS-ove "ključne transakcije za vse ključne politične projekte, oglaševalske akcije, volilne kampanje v medijih, ki so si jih ustanovili sami, tečejo prek tega vzporednega mehanizma".

Ob tem je opozorila, da velik del teh poslov poteka tudi v gotovinski obliki. Prav tako komisija sumi, da mrežo obvodnega financiranja SDS-a sestavljajo še druga podjetja.

Financiranje predvolilne kampanje in sum pranja denarja v podjetju poslanca SDS-a

Preiskovalna komisija je v vmesno poročilo vključila pet vsebinskih zadev. V primeru občin je komisija ugotovila, da je v obdobju približno sedmih mesecev pred državnozborskimi volitvami leta 2022, od občin, kjer so župani povezani s SDS-om ali v koaliciji z njim, "steklo zelo živahno plačevanje intervjujev, člankov in oglasov v tedniku Demokracija, ki ga izdaja podjetje Nova obzorja". Šetinc Pašek je pojasnila, da se je članom komisije izrisala slika "financiranja predvolilne kampanje za posamezne kandidate stranke SDS, ki je tudi lastnica podjetja Nova obzorja".

Poročilo navaja tudi primer poslanca SDS-a Zorana Mojškerca in njegovega nekdanjega podjetja Geopolar Zaščite, ki izdaja tudi medijska portala Utrip-Ljubljana in Notranjska.si. "Tukaj sta se nam izrisali dve zgodbi – sum izdaje fiktivnih računov za izvajanje izobraževanj mestni svetniški skupini stranke SDS-a v Mestni občini Ljubljana ter tudi sum pranja denarja v primeru poslov med podjetjem Geopolar in Boštjanom Auerjem s. p., v skupnem znesku okoli 90 tisoč evrov za obe zadevi," je pojasnila predsednica preiskovalne komisije. Ker je komisija ugotovila, da je Mojškerc kot član nadzornega sveta občinskega podjetja posloval z osebo, ki je opravljala izvršilno funkcijo v tem podjetju, je primer tudi prijavila komisiji za preprečevanje korupcije.

Za Telekom škodljiva milijonska pogodba za "kupovanje miru pred novo vlado"

Komisija je pod drobnogled vzela tudi pogodbo Telekoma Slovenije z začetka leta 2020 z Inštitutom za avtorsko pravico, ki ga je nekaj mesecev pred tem na domačem naslovu ustanovil Blaž Rant, za plačilo nadomestila za distribucijo Nova24TV in več drugih programov. Pogodba je bila sklenjena za obdobje petih let v vrednosti šest milijonov evrov.

Sorodna novica Šetinc Pašek: Slišali smo šokantne zgodbe o pritiskih na zaposlene v Telekomu pod prejšnjo vlado

"Preiskovalna komisija zelo utemeljeno na podlagi vseh dokazov in zaslišanj ugotavlja, da je šlo za škodljivo pogodbo za Telekom in da obe upravi Telekoma – prva, ki je pogodbo sklenila in jo je vodil Tomaž Seljak, in druga, ki jo je izvajala pod vodstvom predsednika uprave Cvetka Sršena, ničesar nista storili, da bi to škodljivo pogodbo prekinili," je dejala Šetinc Pašek. Hkrati pa poročilo kot nesporno navaja dejstvo, da je pri sklenitvi pogodbe prišlo do nezakonitega vplivanja posameznih nosilcev javnih funkcij na člane uprave in organe nadzora družbe. Na podlagi tega je mogoče utemeljeno sklepati, da je bila pogodba sklenjena zaradi "kupovanja miru pred novo vlado", izhaja iz poročila.

Opozorila o "pralnici denarja", v katero naj bi bil vpleten Rok Snežič

"Četrti primer smo zajeli še iz prejšnje preiskovalne komisije. Gre za primer Roka Snežiča in njegovih komplicev, predvsem in pretežno bosanskih državljanov in tudi nekaterih slovenskih, kjer se je na več primerih izrisala zelo podrobna shema nekega finančnega mehanizma, ki bi mu lahko kar mirno rekli pralnica denarja," je opozorila Šetinc Pašek.

Kot je pojasnila, gre namreč za prenakazovanje "ogromnih vsot denarja neznanega izvora med različnimi računi, ki so bili odprti v v štirikotniku držav BiH, Madžarska, Avstrija in Slovenija". Po prenakazovanju denarja je prišlo po ugotovitvah komisije tudi do dvigovanja "enormnih količin gotovine kar na bančnih okencih, v katero se je že leta 2018 v prejšnji preiskovalni komisiji vpelo posojilo stranke SDS".

V zameno za financiranje tudi podrejanje madžarskim interesom

Prek strankarske politične naveze pa po ugotovitvah v poročilu v model financiranja SDS-a vstopa tudi madžarski kapital. "Ta denar je v Slovenijo stekal prek dveh madžarskih podjetij – R-post, ki je bilo ustanovljeno na Madžarskem in sodi v madžarski sistem KESMA, in nato podjetja R-post-R založništvo, ki je bilo ustanovljeno v Sloveniji," je pojasnila Šetinc Pašek.

"V nekem določenem obdobju se je prek tega sistema s finančnim vzvodom na Madžarskem v Slovenijo steklo 14 milijonov evrov za podjetji NovaTV24.si in Nova obzorja. Dodatno pa je prek Slovenije prek obeh podjetij tekel še en tok denarja v skupni vrednosti okoli 4 milijone evrov, ki ni končal v Sloveniji, ampak je nadaljeval pot v Makedonijo," je dejala.

"Gradiva, ki smo jih pridobili, dokazujejo, da so bili interesi madžarske države ali Orbanovega političnega kroga, da financirajo politični medijski projekt SDS, dvojni," je povedala Šetinc Pašek. Kot je dejala, je na eni strani šlo za čisto madžarski državni interes, da bi vstopili na nekatera vitalna gospodarska področja v Sloveniji – od bančnega sektorja, trgovine, prehrambne industrije, logistike, energetike, infrastrukture in turizma. "Bili pa so v to vpeti tudi čisto osebni interesi iz najožjega političnega kroga Viktorja Orbana, da bi v Sloveniji odpirali podjetja, pridobivali davčne številke, da bi prek Slovenije sami osebno prali denar," je opozorila predsednica komisije. Temu se je v zameno za financiranje svojih politično-medijskih projektov podredil tudi SDS in temu načinu tujega financiranja podredil tudi interese države, ugotavlja komisija.

"Vprašanje, ki se nam je v zvezi z Madžari porodilo, pa je bilo, zakaj teh zadev ni spremljala naša obveščevalno-varnostna agencija. Nanjo smo se obračali, ampak odgovori, ki smo jih prejeli od Sove, so bili zelo pavšalni," je ob tem opozorila Šetinc Pašek.

Sum o plačevanju stranki za pridobivanje poslov z državo

Sorodna novica V zameno za koncesije za čiščenje vodotokov naj bi gradbeniki nakazovali denar medijem blizu SDS-a

"To je samo pet primerov, ki smo jih do konca pregledali in preiskali," je dejala predsednica komisije in dodala, da je odprtih še več zadev, kjer preiskava še teče. "Med drugim so mediji že poročali o primeru koncesij za čiščenje vodotokov, ki so jih dobile od države v časovnem obdobju dveh vlad dobila nekatera gradbena podjetja," je poudarila in dodala, da je preiskava tega še v teku.

"V preiskovalni komisiji smo sicer od institucij zahtevali dodatno gradivo, da lahko ugotovimo, kaj se je v zvezi s temi koncesijami in očitnim sumom, da so za pridobitev koncesij ali njihovo razrešitev gradbena podjetja v obliki določenih pogodb ali nakazil medijskim podjetjem, ki so v naši preiskavi, plačevala to uslugo," je pojasnila in dodala, da so na podoben način ista medijska podjetja, ki so v lasti stranke SDS ali njenih vidnih članov nakazovala sredstva tudi v primeru pridobivanja koncesij za gradnjo domov za starejše.

Predlog ovadbe Seljaka in Sršena in poziv k spremembi medijske zakonodaje

Preiskovalna komisija je sprejela tudi več sklepov. "Glede primera Telekom naj DZ naloži preiskovalni komisiji naznanitev suma kaznivih dejanj, zlorab položaja, zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti za dva predsednika uprav TS – tako Tomaža Seljaka kot Cvetka Sršena, saj sta po naši oceni s škodljivo pogodbo omogočila neupravičeno pridobitev premoženjske koristi tako podjetju Inštitut za avtorsko pravico v lasti Blaža Ranta kot tudi s tem podjetjem povezanim sostorilcem, NoviTV24.si," je pojasnila Šetinc Pašek.

DZ-ju so člani komisije predlagali tudi, naj komisiji naloži, da poda prijavo medijskemu inšpektoratu za izvedbo medijskega nadzora oglaševanja pri podjetju Nova obzorja, da na podlagi zbranih dokazov nadzornim odborom občin poda pobudo in naloži dolžen skrben nadzor poslovanja občin ter naj priporoča obveščevalno-varnostnim službam intenzivnejše in ekstenzivnješe pridobivanje in vrednotenje podatkov ter obveščanje pristojnih organov.

Preiskovalna komisija ob tem na podlagi ugotovitev DZ-ju predlaga, naj od vlade pričakuje spremembe medijske zakonodaje, ki bi šle v dve smeri. "Da se mediji, ki so jih ustanovile in so v lasti političnih strank, ne bi vpisovali v razvid medijev – gre namreč za glasila političnih strank. In drugič, da se v medijskih zakonih odpravijo netransparentne prepovedane prakse obvodnega finančnega delovanja in financiranja volilnih kampanj političnih strank in da se določi jasen nadzor nad tovrstnim poslovanjem in početjem," je pojasnila predsednica komisije.

"Komisija je sprejela tudi sklep, da v skladu s členi kazenskega zakonika kot uradni organ preda vse zbrano gradivo in dokumentacijo, povezano z zadevo Rok Snežič, in naznanimo sume vseh kaznivih dejanj, ki so se tukaj izrisali," je dodala.

Šetinc Pašek je opozorila tudi, da so bili člani preiskovalne komisije med svojim delovanjem deležni številnih pritiskov, zlasti žaljenja, blatenja, krivo podanih kazenskih ovadb in tožb, ki so tudi že padle. "Vse, kar se je z nami dogajalo, gre v smer organizirane gonje, ki jo lahko ocenjujejo kot neke vrste SLAPP tožbe, da bi se onemogočilo delo preiskovalne komisije," je dejala.