"Ta zakon je narejen zato, da zaščiti osnovno pravico, to je pravico do plačila delavcu, ne zato, da bi komur koli omejeval svobodo, in na ta način ga bomo tudi uporabljali. Če se ne bo uporabljal na ta način, ga bomo popravljali. Smisel tega zakona je zaščita plačila za opravljeno delo," je dejal minister za delo Luka Mesec.

Dodal je, da so evidence delovnega časa stare več desetletij in so bile narejene zato, da se zaščiti 40-urni delovnik, da se plačujejo ljudem nadure, da se določi, kdaj je odmor za malico. Delodajalec pa na drugi strani lahko nadzira prihod in odhod na delo in lahko preverja opravljeno delo zaposlenih.

Delodajalci so morali že zdaj evidentirati število ur, ki jih je delavec opravil, število nadur, primer skrajšanega delavnika, odsotnosti itd. S ponedeljkom pa bo po novem treba dopisati tudi čas prihoda in odhoda, malico, evidentiranje nočnega dela ter seštevek vseh ur, je v Odmevih pojasnil Mesec.

Poudaril je tudi, da zakon ne uvaja splošnega elektronskega evidentiranja, temveč meri na kršilce. V Sloveniji je namreč od 300 do 800 kršitev delovnih evidenc letno. "Kar smo mi uvedli, je, da lahko inšpektor, če se v podjetju pojavljajo kršitve, podjetju odredi, da mora uporabljati elektronsko evidenco, zato da ne bodo ljudje delali po 370 ur mesečno ali pa da ne bo kdo delal po 40 ur zaporedoma, kar se je dogajalo v Marinbluju, v Avtostopu in v vseh aferah, o katerih redno mediji poročate in se po terenu dogajajo," je Mesec pojasnil na novinarski konferenci. Spomnil je, da je treba delovne evidence voditi že od leta 2006, edina prava sprememba v noveli pa je tako uvedba elektronskega načina vodenja evidenc za delodajalce kršilce.

Njegovo ministrstvo pa bo odprlo elektronski poštni predal, kamor bodo zaposleni in podjetja, ki bodo naleteli na kakršne koli težave pri izvajanju zakona, v prihodnjih treh mesecih lahko sporočili svoje komentarje, opažanja, predloge …

"Naše strokovne službe bodo to pregledale in po potrebi bomo zakon čez tri mesece znova odprli in ga popravljali. V teh treh mesecih bo inšpektorat za delo pristopal na terenu predvsem svetovalno, se pravi svetoval podjetjem, kako naj se nov zakon uporablja, in ne bo izrekal sankcij tam, kjer niso potrebne," je poudaril minister Mesec. Spomnil je tudi, se je zakon sprejemal od leta 2019 in je bil usklajen s socialnimi partnerji.

Znova je poudaril, da zakon ni namenjen temu, da bi omejeval svobodo komur koli, temveč da lahko inšpektorat izreče sankcijo v tistih panogah, kjer se ljudem delovni čas ne plačuje.

Inšpekcijski nadzor premaknjen na leto 2024

Vršilka dolžnosti glavnega inšpektorja Katja Čoh Kragolnik je glede novele v torek napovedala usmerjeno akcijo nadzora, ki bi se potegnila tudi v prvo polovico prihodnjega leta in pri kateri bi sodelovalo približno 50 inšpektorjev s področja delovnih razmerij.

Inšpektorat za delo pa je v sredo že napovedal zamik napovedane usmerjene akcije nadzora na začetek leta 2024, je poročal STA. Vendar zato, ker novela vnaša številne novosti, pri tem pa pričakujejo, da bodo imela nekatera podjetja pri implementaciji težave, "zato tudi časovni zamik".

Ob tem so poudarili, da so vsem delodajalcem s sodelavci na ministrstvu za delo "vedno na voljo, da na nas naslovijo strokovna vprašanja, prek katerih jim bomo nudili strokovno pomoč, da pravilno prenesejo novosti zakona".

"Upoštevali bomo načelo sorazmernosti, torej če bomo prepoznali majhne kršitve, večino zadev pa bo imel delodajalec pravilno urejenih, bodo inšpektorji izrekali opozorila oziroma opomine. Če bodo inšpektorji pri delodajalcih prepoznali večje, sistematične oziroma dalj časa trajajoče kršitve delavskih pravic, pa bodo temu tudi primerno ukrepali," so dodali.

Han: Zakon ne funkcionira

Gospodarski minister Matjaž Han je sicer pred sejo vlade – čeprav je bila novela zakona usklajena na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) in sprejeta v DZ-ju dejal, da "včasih pisana beseda (...) v nekem zakonu še ne pomeni, da je življenjska in da je izvedljiva".

Čeprav je novela v veljavi že od 20. maja in so imeli delodajalci pol leta za priprave na spremembe, se mu morebiten popravek zakona ne zdi nič posebnega. "Zakon gre v življenje in se vidi, da pač ne funkcionira, zato ga je treba spremeniti. Za to je politika. Pri tem ne vidim nekih velikih političnih vprašanj," je dejal. Zavzel se je, da bi se hitro dogovorili o spremembi člena, s katerim bi prestavili izvajanje novele, denimo za pol leta, v tem času pa pripravili "neki življenjski zapis". Najslabše pa bi po njegovem mnenju bilo, da bi imeli izjeme pri evidentiranju, saj morajo biti pravila igre približno enaka za vse.

Mesec je v Odmevih dejal, da Han govori na pamet ter da v zakonu ni izjem, temveč so te v drugih zakonih. "Druga stvar je, da ta zakon ni nov, zakon o evidencah ima Slovenija od leta 2006 in to je novela tega zakona. Zakon o evidencah od leta 2006 ni nikoli veljal za funkcionarje, za poslance in za sodniško službo." Med izjemami so od nekdaj tudi visokošolski učitelji, je dodal.

Sindikati proti "zamrznitvi" temeljnih človekovih pravic

Največja sindikalna centrala, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), opominja, da je zakon o evidencah delovnega časa, ki bi moral začeti veljati v ponedeljek, noveliran že leta 2022, šele tik pred uveljavitvijo pa "vzbuja orkestrirano nasprotovanje delodajalcev".

"Na seji Ekonomsko-socialnega sveta so 13. septembra 2022 vsi trije socialni partnerji soglasno podprli spremembe zakona o evidencah delovnega časa. V imenu svojih članov tudi reprezentativne delodajalske organizacije. Prav tako so ob koncu pogajanj na novinarski konferenci po seji ESS-ja jasno in nedvoumno izrazili prepričanje, da 'spremljanje delovnega časa zaposlenih za delodajalce ni nič novega, saj to že od nekdaj počnejo, da lahko obračunajo plače'. V ZSSS-ju se zato upravičeno sprašujemo, ali imajo predstavniki delodajalskih organizacij, članic ESS-ja, izredno kratek spomin ali pa se zgolj sprenevedajo. Dopuščamo pa tudi možnost, da ne poznajo več pomena besed kompromis in soglasje," so poudarili v ZSSS-ju, kjer ostro nasprotujejo morebitni zamrznitvi ali prestavitvi zakona o evidencah.

"Izražamo začudenje, da tovrstni predlogi prihajajo od tistih, ki imajo v okviru programov svojih strank zaščito zaposlenih, njihovo dostojanstvo in spoštovanje človekovih pravic uvrščeno izredno visoko. Če bi vlada sledila pozivom, bi to pomenilo, da je vlada začela uvajati tako imenovano politiko 'zamrzovanja' na področju temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do počitkov in odmorov na področju delovnih razmerij. Drugače razmišljanj o zamrznitvi usklajevanja socialnih transferjev, plač v javnem sektorju in zdaj še že sprejetih sprememb na področju evidenc delovnega časa ni mogoče razumeti," so še dodali.

Obrtniki za zamrznitev zakona

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je vlado pozvala k zamrznitvi zakona o evidenci, saj po njihovem mnenju prinaša dodatno birokratsko oviro in finančno breme za gospodarstvo. Sami pa so, kot navajajo, predlogu zakona nasprotovali že od samega začetka in s konkretnimi primeri opozarjali na to, da zakona ne bo mogoče izvajati v praksi. "Zakon prinaša dodatno birokracijo, dodatne stroške delodajalcem, ne sledi novim oblikam dela, obenem pa ne prinaša nikakršnih zagotovil, da se zlorabe oz. kršitve ne bodo več dogajale," je pojasnil predsednik OZS-ja Blaž Cvar.

Delodajalci: Nepotrebna dodatna administrativna obremenitev

Novela zakona postavlja birokratske ovire in je neživljenjska, poudarjajo predstavniki delodajalcev. "Tako smo si denimo težko predstavljali, kakšno dodano vrednost naj bi predstavljata dodatna obveza hrambe evidence o izrabi delovnega časa in dokumentacije, na podlagi katere se v to evidenco vpisujejo podatki, ob koncu opravljanja dela. Prav tako se nam je zdela nesprejemljiva predlagana ureditev, na podlagi katere bi moral delodajalec delavca enkrat mesečno pisno obvestiti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa. V dobi digitalizacije je to povsem nepotrebna dodatna administrativna obremenitev delodajalca," so navedli.

Moti jih tudi, da se nekaterim, denimo visokošolskim učiteljem, ne bo treba evidentirati. Ob tem upajo, da bodo v prihodnje vendarle potekali pogovori o nekaterih spremembah.

Evidence obvezne od ponedeljka

Zakon o evidencah bi se po izteku polletnega prehodnega obdobja moral začeti uporabljati v ponedeljek, predvideva pa zapisovanje dodatnih podatkov o delovnem času, denimo o prihodu in odhodu ter koriščenju odmora, obveščanje delavca o podatkih iz evidence, obvezno trajno hrambo evidenc, obvezno vodenje elektronskih evidenc za kršilce zakonodaje ter višje globe in pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu.

Prinaša tudi spremembo definicije delavca, za katerega mora delodajalec voditi evidenco. Po novem bo to veljalo za vse, ki na kakršnikoli pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu – pod pogojem, da ga opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca. To pomeni, da bo treba evidentirati tudi delovne ure zaposlenih po različnih pogodbah, dijakov in študentov, samozaposlenim pa evidenc zase ne bo treba voditi.

Izjema bodo funkcionarji in poslanci, za katere velja ločena zakonodaja, prav tako so v področni zakonodaji evidentiranje drugače uredili visokošolski učitelji. Prav izjeme od novele zakona o evidentiranju delovnega časa so v javnosti sprožile precej kritik.

Spremembe zakona sledijo dolgoletnim opozorilom inšpektorata za delo, da zakonodaja ne omogoča učinkovitega nadzora in kaznovanja kršilcev, kršitve, vezane na delovni čas, odmore in počitke, pa so ene najpogostejših na področju delovnih razmerij.