Kot najboljša predstava v celoti je slavila komedija Iva Brešana Predstava Hamleta v vasi Spodnja Mrduša, ki jo je pod streho Loškega odra Škofja Loka režiral Dejan Spasić. Kot piše v utemeljitvi, iz predstave veje močan odrski naboj, poln predanosti gledališču in projektu, odrske situacije pa so dodelane in čiste ter kljub tipskim poenostavitvam jasne in prepričljive.

Žirija nezadovoljna z odrskim govorom in uporabo slovenščine
Na letošnji festival ljubiteljskih gledališč je bilo sicer prijavljenih 25 predstav, njihova raznolikost pa kaže pozitivno smer v pristopih do uprizarjanja, je v sklepnem poročilu zapisala žirija. "Letošnje srečanje je pokazalo izredno zahtevne gledališke projekte, ki so jih izvajalci skušali obogatiti s svojimi kreacijami, a je zahtevnost včasih prerasla zmožnosti izvedbe," še piše v poročilu.

Žirija je ob ogledu predstav zaznala tudi, da se kakovost odrskega govora in uporaba slovenskega jezika znižujeta. "V večini predstav je jezik nedosleden, včasih celo zunaj slovničnih in fonetičnih pravil, kar je skrb vzbujajoče in bi veljalo razmisliti o vlogi in uporabi jezika v gledaliških uprizoritvah," je zapisala.

Letošnjo žirijo so sestavljali igralec in režiser Iztok Valič, režiser Aleš Jan ter dramska igralka Julita Kropec. Ogledali so si šest predstav, ki jih je v tekmovalni program uvrstila selektorica Ana Ruter.

Plaketo za najboljšo moško vlogo je prejel Bojan Trampuš za upodobitev režiserja v zmagovalni uprizoritvi Predstava Hamleta v vasi Spodnja Mrduša. Igralec je "z jasnostjo in obvladovanim ustvarjalnim zanosom neprenehoma podpiral celotno uprizoritev, jo osmišljal ter občutno povzdigoval na še višjo raven," piše v utemeljitvi.

Nataša Anderle pa je prejela plaketo za najboljšo žensko vlogo za upodobitev Špele v predstavi Kajmak in marmelada avtorja Branka Đurića, ki jo je za Gledališče Toneta Čufarja Jesenice režiral Gojmir Lešnjak. Igralka je vlogo oblikovala celovito, disciplinirano in z igralskimi sredstvi, ki gledalce prepričajo, saj je bila njena igra na odru iskrena, kar je v gledališču tista vrednota, ki največ šteje, je zapisala žirija.

Žirija je podelila tudi posebno priznanje, in sicer Marku Skoku za vlogo Luckyja v Beckettovi drami Čakanje Godota v izvedbi ljubljanskega Šentjakobskega gledališča v režiji Jaše Jamnika. Skok je namreč v kreaciji skoraj nemega vdanega človeka prikazal izjemno odrsko prisotnost. Njegova igra je precizna, konsistentna in konkretna, fizično popolna in igralsko iskrena, je poudarila žirija.

Plaketo za najboljšo predstavo po izboru občinstva je prejela predstava Kajmak in marmelada. Njena povprečna ocena je bila 4,83.

Po več letih znova izpeljan mladinski program
Po nekajletnem premoru zaradi premajhnega števila prijavljenih predstav so letos znova uspeli izpeljati tudi mladinski program Nova gaz, v katerem so nastopili mladi ustvarjalci. Žirija, v kateri so bili dramaturginja Kaja Novosel ter dramska igralca Vid Klemenc in Jernej Gašperin, je zmagovalko izbirala med tremi predstavami, ki jih je v program uvrstila selektorica.

Nagrado Nova gaz je prejela plesno-dramska uprizoritev Tovarna neviht avtorjev Urške Klajn Marion in Mihe Mavra. Kot piše v utemeljitvi, se je Kolektiv KUD Pozitiv Ljubljana Dijaškega doma Ivana Cankarja v uprizoritvi spopadel z odnosom do svojega vsakdana in angažirano pristopil k fenomenu lastne rutine.

Izjemen odziv gledaliških skupin in polna dvorana
Direktorica jeseniškega Gledališča Toneta Čufarja Branka Smole je ob zaključku 36. Čufarjevih dni poudarila, da so z letošnjim festivalom zelo zadovoljni, saj znova vse teče po starih tirnicah ali pa celo bolje kot pred pandemijo. Poudarila je, da je bil odziv gledaliških skupin izjemen, gledališka dvorana je bila vsak dan polna, občinstvo pa je videlo veliko raznolikih predstav, vse od komedije, prek filma na odru, do absurda in gibalnih predstav.