Predsedstvo COP28 je danes zgodaj zjutraj objavilo najnovejše besedilo za končni podnebni dogovor, ki bi države prvič spodbudil k odmiku od fosilnih goriv, da bi preprečili najhujše posledice podnebnih sprememb. Udeleženci so potem na plenarnem zasedanju potrdili 21 strani dolg dogovor, ki mu je sledil stoječ aplavz.

Predsedujoči konferenci Sultan Al Džaber je pozdravil podnebni dogovor kot "zgodovinski sveženj" ukrepov, ki ponuja "trden načrt", da cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija ostane na dosegu roke, in ki prvič vsebuje tudi besedilo o fosilnih gorivih. Ob tem je poudaril, da je zdaj treba izvesti potrebne ukrepe, da bo vsebina dogovora tudi uresničena.

Sprejeti dogovor priznava potrebo po globokem, hitrem in trajnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in poziva strani, naj prispevajo k odmiku od fosilnih goriv v energetskih sistemih na urejen in pravičen način ter pospešujejo ukrepe za uresničitev ogljične nevtralnosti do leta 2050. Ob tem vsebuje še sedem drugih korakov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Je pa v končnem dogovoru zrahljana dikcija glede finančnih zavez: po novem vsebuje poziv, naj razvite države podprejo ranljive države, ki se spopadajo s podnebnimi spremembami, predtem pa je bila vključena zahteva po tem.

Sorodna novica Kajfež Bogataj: Dubajski dogovor je zgolj rešitev pogajanj, da ne bi izgledala kot popoln neuspeh

Von der Leyen: Današnji dogovor označuje začetek postfosilne dobe

Dogovor je začetek novega sveta brez potrebe po premogu ali nafti, se je na današnji dosežek COP28 odzvala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Današnji dogovor označuje začetek postfosilne dobe," je von der Leyen zapisala na družbenem omrežju X. "Ključni del tega zgodovinskega dogovora resnično izvira iz Evrope. Ves svet je podprl naše cilje do leta 2030: potrojiti obnovljive vire energije in podvojiti energetsko učinkovitost, oboje do leta 2030," je ponosna predsednica komisije.

Otoške države razočarane

"Nismo želeli prekiniti stoječih ovacij, vendar smo zmedeni. Zdi se, da ste sprejeli odločitev, majhnih otoških držav pa ni bilo v sobi," se je na potezo predsedujočega konferenci sultana Ahmeda Al Džaberja odzvala glavna pogajalka Samoe in predstavnica Zavezništva majhnih otoških držav (AOSIS) Anne Rasmussen. Besedilo po njenih besedah vsebuje veliko močnih elementov, pri čemer je še posebej pozdravila omembo tehnologij. "Vprašanje, ki si ga zastavljamo, je, ali je to dovolj. Ugotovili smo, da napredka, ki smo ga potrebovali, ni. Ni dovolj, da se sklicujemo na znanost, nato pa jo ignoriramo," je dejala.

Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je poudaril, da je "človeštvo končno naredilo tisto, kar je že dolgo čakalo". "Trideset let smo porabili, da smo prišli do začetka konca fosilnih goriv," je dejal.

Po besedah podnebnega odposlanca ZDA Johna Kerryja dokument, čeprav ne odraža stališč držav v celoti, pošilja zelo močan signal svetu, da se moramo držati cilja in segrevanje ozračja omejiti na 1,5 stopinje Celzija, temu pa prilagoditi tudi nacionalne ukrepe.

Waskow: Poziv se nanaša na odmik od fosilnih goriv le v energetskem sektorju

Predstavnik Svetovnega inštituta za vire David Waskow je ocenil, da je prepoznavanje vloge vseh fosilnih goriv, ki ustvarijo tri četrtine vseh izpustov toplogrednih plinov, nekaj, kar se v procesu podnebnih pogajanj do zdaj še ni zgodilo. Za pozitivno je označil tudi določitev točnega časovnega okvirja. Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) namreč poudarja, da je treba za ohranitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija izpuste zmanjšati za skoraj polovico do leta 2030. Ob tem ga vendarle skrbi, da se poziv nanaša samo na odmik od fosilnih goriv v energetskem sektorju, pri tem pa izpušča druge sektorje, ki pomembno onesnažujejo okolje (denimo proizvodnja plastike in gnojil).

Waskow sicer pozdravlja še zavezo k potrojitvi zmogljivosti obnovljivih virov energije in podvojitvi energetske učinkovitosti do leta 2030. Za to se je sicer na začetku COP28 zavzelo več kot 130 držav s pridružitvijo prostovoljni obljubi.

Na vrzeli pri zavezah glede fosilnih goriv je opozorila tudi Jean Su iz Centra za biološko raznovrstnost. Ob tem je izrazila tudi zaskrbljenost zaradi priznavanja vloge "prehodnih goriv", za katerimi se skriva proizvodnja zemeljskega plina in drugih fosilnih goriv.

Da je današnja odločitev na COP28 začetek konca dobe fosilnih goriv, pa meni Dave Jones iz organizacije Ember. O zavezi glede povečanja zmogljivosti obnovljivih virov in energetske učinkovitosti je dejal, da je "svet prvič prepoznal obseg ambicij, potrebnih za izgradnjo novih sistemov čiste energije v tem desetletju". Po njegovem mnenju lahko samo na ta način zagotovimo hitro zmanjšanje porabe fosilnih goriv v tem desetletju.

Kumer: Besedilo boljše od prejšnjega

"Viden je napredek naprej. Kar zadeva blaženje, smo dosegli boljše besedilo, kot je bilo prejšnje, ni pa idealno," je v pogovoru s Špelo Novak še pred glasovanjem dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. "Po pogovorih z ministri se vidi, da je neki kompromis med Savdsko Arabijo in Kitajsko na eni strani, do koder so bili pripravljeni iti. Na drugi strani je še vedno precej ambiciozna drža otoških držav in nekaterih še bolj ambicioznih držav. Ne vemo še, kakšen je njihov odziv," je še dejal minister. "Tudi mi bi si želeli kje boljši tekst, boljše besede, vsekakor pa je to boljši tekst od prejšnjega."

Poziv državam, naj izvedejo ukrepe, ne le, da jih lahko izvedejo

Kot je poročala Špela Novak, so posvetovanja o novem osnutku potekala že prejšnjo noč, včeraj ves dan, v zelo različnih formatih, in nato še dolgo v noč, do treh ponoči po dubajskem času, da bi, vsaj tako je sporočilo predsedstvo, v novem osnutku upoštevali vse poglede. Do določene mere so ti pomisleki upoštevani.

Osnutek je manj ohlapen glede fosilnih goriv – sicer še vedno brez zaveze k njihovi opustitvi, pač pa poziv k odmiku od njih. Predvsem pa je namesto formulacije, da države lahko izvajajo katere izmed naštetih ukrepov, kar je bilo med najspornejšimi določili prejšnjega osnutka, zdaj v njem poziv, naj jih izvedejo. A s končnim besedilom se morajo na koncu strinjati vsi, torej tako države, ki so še vedno zelo odvisne od fosilnih goriv in te svoje odvisnosti ne želijo preveč hitro zmanjševati, kot tisti, ki zahtevajo več, med njimi otoške države, ki pravijo, da nezadostno ukrepanje zanje pomeni smrtno obsodbo, je še poročala Špela Novak.

"Kompromisno besedilo"

"Prvič se je svet združil okoli tako jasnega besedila o potrebi po odmiku od fosilnih goriv. To je bila najbolj pereče vprašanje, končno smo ga obravnavali neposredno. To je rezultat izjemno številnih pogovorov in intenzivne diplomacije," je v odzivu dejal norveški minister za podnebje in okolje Espen Barth Eide.

"To je kompromisno besedilo. Gre za rahlo izboljšanje tistega, ki je bilo izdano pred dvema dnevoma, vendar ne gre tako daleč kot sinoči razkrita različica. Splošni jezik o premogu je skromen. Glede na vse močnejši podnebni vpliv združevanje različnih nacionalnih interesov za odločen podnebni odziv ostaja izjemno zahtevna naloga," je vsebino ocenil Li Šuo, direktor China Climate Huba na Asia Society Policy Institutu.

"Ta osnutek je zelo potrebna izboljšava glede na zadnjo različico, ki je upravičeno povzročila ogorčenje. Jezik o fosilnih gorivih je precej izboljšan, vendar še vedno ne poziva k popolni opustitvi premoga, nafte in plina," je dejal Stephen Cornelius, namestnik vodje svetovnega podnebja in energije WWF.