Ena od ključnih točk sklepnega dogovora o svetovnem pregledu stanja je, da sproža nepovraten in pospešen prehod od fosilnih goriv, pa je izid podnebne konference ZN-a v Dubaju komentirala glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek in dodala, da je tudi dokaz, da upravljanje na področju podnebnih sprememb na svetovni ravni še vedno deluje.
Po njenih besedah dosežen dogovor, ki so ga sprejeli, ohranja cilj omejevanja globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija še vedno na dosegu roke. "Pot naprej vodi do strmega zmanjšanja emisij, kar je jasno zapisano v dokumentu in to vsekakor tudi pozdravljamo," je ocenila in dodala: "Menim, da lahko danes potrdimo, da upravljanje na področju podnebnih sprememb na svetovni ravni deluje in prav tako tudi pariški sporazum."
Sprejeti dokument po njenih besedah med drugim dviga lestvico na področju prilagajanja na podnebne spremembe in krepi odpornost, hkrati pa usmerja k podnebnemu odpornemu financiranju. Odgovarja tudi na več pomembnih vsebin, kot je na zahtevo po odzivu na izgube in škode zaradi podnebnih sprememb. Kot je spomnila, je bil v povezavi s tem že na prvi dan konference ustanovljen poseben sklad za izgube in škode, v katerega je denar že prispevala tudi Slovenija.
Kot zelo pozitivno stvar v vsebini dokumenta vidi tudi zavezo k zniževanju metana in ne samo ogljikovega dioksida. Za EU pa je "velika zmaga" potrojitev zmogljivosti obnovljivih virov energije in podvojitev energetske učinkovitosti do leta 2030, v kar je bilo vloženih veliko diplomatskih prizadevanj, ter pospešena odprava neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, ki ne obravnavajo pravičnega energetskega prehoda in energetske revščine.
Čeprav so bile otoške države na današnji plenarni seji kritične do predsedujočega konferenci Sultana Al Džaberja, saj je ta sklepni dokument potrdil v trenutku, ko predstavnikov otoških držav ni bilo v dvorani, pa Kobilšek ocenjuje, da je v zadnjih dveh tednih zelo dejavno sodeloval z vsemi državami.
Dejavna vključenost predsedujočega glede na njene izkušnje z drugih podnebnih konferenc namreč ni "tako zelo samoumevna". "Na ta način predsedujoča država res pokaže neko vodilno vlogo," je poudarila in dodala, da so pod črto dogodek izpeljali zelo uspešno.
Zgodovinska omemba fosilnih goriv
Minister za okolje Bojan Kumer pa je poudaril, da je omemba fosilnih goriv zgodovinska. "Res je, da je prehod od fosilnih goriv omejen na energetske sisteme, a nekje je treba začeti," je dejal.
Nikoli v zgodovini podnebnih konferenc se ni zgodilo, da bi v besedilih omenjali fosilna goriva, je v odzivu na izkupiček COP28 v Dubaju dejal minister za okolje, podnebje in energijo.
"Ključen dosežek je, da smo dosegli, da bomo hitro, še v tem desetletju začeli obravnavati in pa zmanjševati posledice podnebnih kriz," je še dejal minister. Med drugimi je poudaril odločitev o dokončni vzpostavitvi finančnega sklada za izgube in škode ter določitev lokacije prihodnje podnebne konference COP29. Gostil jo bo Azerbajdžan.
"To je dobra osnova, na kateri bo treba še graditi," je ocenil Kumer in dodal, da je EU skupaj s predsedstvom konference odigral eno ključnih vlog za sprejem dogovora.
Dogovor je nezadosten
Dogovor je korak naprej, a povsem nezadosten, menijo v nevladnih okoljskih organizacijah. Dogovoru očitajo, da ni zavezujoč, ne vključuje časovnic, ne poziva k prenehanju pridobivanja fosilnih goriv ter ne obravnava ustrezno svetovne podnebne pravičnosti in trajnostnosti prehranskih sistemov.
V okoljski organizaciji Umanotera so poudarili, da je bilo za sporazum, ki prvič poziva k prehodu stran od fosilnih goriv, potrebnih 28 let in 28 podnebnih konferenc. "A ob tem se je treba zavedati, da gre tudi tokrat zgolj za nezavezujoč poziv na deklarativni ravni, ki je še vedno daleč od tega, kar bi bilo potrebno za reševanje podnebne krize," so poudarili v sporočilu za javnost.
Dogovor je po njihovih navedbah nezadosten predvsem v treh točkah – poleg tega, da je nezavezujoč in brez nujno potrebne časovnice, skladne z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, je presplošen, saj ne poziva k prenehanju pridobivanja fosilnih goriv, "temveč pušča odprte možnosti za razmah dokazano neuspešnih tehnologij zajema in shranjevanja ogljika, za kar si je fosilni lobi, ki je bil na konferenci prisoten v največjem številu do zdaj, intenzivno prizadeval".
Navedli so še neustrezno obravnavanje vprašanja globalne podnebne pravičnosti oz. "razočaranje zaradi nepripravljenosti najbogatejših držav, da sprejmejo svojo zgodovinsko odgovornost ter tako izpolnijo obveznosti, ki so potrebne v vrednosti več sto milijard dolarjev".
Obljubljenih 700 milijonov dolarjev v skladu za kritje izgub in škode namreč predstavlja zgolj 0,2 odstotka izgub, s katerimi se zaradi podnebnih sprememb letno spoprijemajo države svetovnega juga. Tretji očitek Umanotere se nanaša na prehranske sisteme. Dogovor namreč ne poudarja nujnosti spremembe prehranjevalnih navad in zmanjšanja potrošnje mesa, so zapisali.
"Na COP28 doseženo soglasje o odmiku od fosilnih goriv ocenjujemo kot pomemben signal. Vendar pa ta dogovor ne daje odgovorov o tem, kako zagotoviti pravičen prehod, ki bo temeljil na usmeritvah znanosti in ki bo financiran na pravičen način," se je odzvala tudi Barbara Kvac iz društva za sonaravni razvoj Focus.
Breme financiranja tega prehoda za reševanje krize po njenih besedah ne sme biti prepuščeno najranljivejšim in prizadetim državam, temveč morajo sredstva za doseganje pravičnega prehoda od fosilnih goriv zagotoviti države in podjetja, ki največ prispevajo k podnebni krizi, se strinja s stališčem Umanotere.
"Dobro je sicer, da je bila sprejeta odločitev o operacionalizaciji sklada za izgube in škode, vendar se porajajo pomisleki okoli zadostnosti sredstev in virih teh sredstev. Za zdaj napovedana vplačila v veliki meri niso nova in dodatna, kot je bilo obljubljeno od pogodbenic. Gre v glavnem za premeščanje sredstev, ki so bila sicer namenjena za uradno razvojno pomoč ali druge dele podnebnega financiranja," je še ocenila Kvac.
Z dogovorom sta bila poslana pomembno sporočilo o koncu dobe fosilnih goriv in poziv k obsežnemu povečanju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti v tem desetletju, a je vse skupaj zakopano pod številnimi nevarnimi motilci, ki preusmerjajo pozornost stran od opuščanja fosilnih goriv, in kar je najpomembnejše, ni podkrepljeno z zadostnimi sredstvi za hitro in pravično izvedbo, pa je opozorila Lena Penšek iz okoljske organizacije Greenpeace Slovenija.
V Greenpeaceu so sicer v današnjem sporočilu za javnost zapisali, da s takšnimi dogovori ne bo mogoče doseči ciljev, ki smo si jih zastavili v pariškem sporazumu. "Če želimo, da se globalno segrevanje planeta ustavi pri 1,5 stopinje Celzija, morajo države, ki so za krizo najodgovornejše, vključno s Slovenijo, zavzeti bistveno bolj ambiciozne cilje in stremeti k podnebni nevtralnosti do leta 2040," so poudarili.
Potrebni so radikalni ukrepi
Fizik in vodja Centra za raziskave atmosfere na novogoriški univerzi Griša Močnik je poudaril, da dejstvo, da naj bi bila dvakratna omemba fosilnih goriv v danes potrjenem 21-stranskem dokumentu revolucionarna, več pove o procesu pogajanj kot o ambicioznosti vsebine.
"Kot bi gasilci na dvotedenskem srečanju omenili požar samo v dveh stavkih," je ponazoril in kritiko uperil tudi v po njegovem mnenju "globoko nedemokratičen" pogajalski proces, ki ob sprejemanju dogovora zahteva konsenz vseh. Drugi sporazumi, doseženi pod okriljem ZN-a, namreč kažejo, da se da doseči ambicioznejše sporazume na drugačne načine.
Z zadovoljstvom pa gleda na zavezo konca subvencij fosilnih goriv. "Subvencije so ogromne, veliko večje kot vlaganja v obnovljive vire energije. Če bodo ta sredstva pravilno preusmerjena, bo prehod na obnovljivo energijo veliko hitrejši," je ocenil in spomnil, da prepoved subvencij fosilnih goriv vsebuje tudi nov slovenski podnebni zakon, kar je po njegovem mnenju "korak v pravo smer". Po njegovih besedah je treba prepovedati vse naložbe, ki povečujejo porabo fosilnih goriv.
O vključitvi tako imenovanih "prehodnih goriv" v sklepni dogovor pa je poudaril, da gre za "apologetski argument, kako nadaljevati uporabo fosilnih goriv". "Znanost je jasna – nobena investicija v fosilna goriva ni sklada s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija," je opozoril.
Čeprav deli razočaranje z otoškimi državami, pa hkrati opozarja, da takšni rezultati "na žalost takšni rezultati niso nepričakovani". Organizacija podnebne konference v državi, ki namerava močno razširiti črpanje nafte in plina, ter pod predsedovanjem direktorja nacionalne naftne družbe, namreč po njegovih besedah ne more pripomoči k uspehu pogajanj. Podobna zgodba bo tudi prihodnje leto, ko bo podnebni vrh gostil Azerbajdžan, čigar gospodarstvo prav tako temelji na izvozu nafte.
Močnika je zmotila tudi udeležba naftnih lobistov, ki "presega meje verjetnega". "Konflikti interesov so jasni, proces je pokvarjen. Zato je potreben nov mehanizem, ki konsenz ustvarja in ki ne temelji na vetu. Veto uničuje ambicioznost in je nedemokratičen," je poudaril sogovornik.
Zavlačevanje proizvajalk fosilnih goriv in zamujene priložnosti se bodo po njegovih besedah odrazili v tem, da bodo morali biti v prihodnje sprejeti ukrepi vedno radikalnejši. "Poskrbeti moramo, da to ne bo na rameni revnih, pač pa da bodo prehod od fosilnih goriv plačali tisti, ki ga lahko," je sklenil in ob tem namignil na odstotek najbogatejših, ki izpusti v zrak toliko ogljikovega dioksida kot 60 odstotkov najrevnejših prebivalcev sveta.
Dogovor na cedilu pušča mlado generacijo
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj v dogovoru, potrjenem na podnebni konferenci ZN-a (COP28) v Dubaju, ne vidi ničesar zgodovinskega.
"Že 30 let se točno ve, da je opustitev fosilnih goriv edina rešitev podnebne krize," se je na izkupiček letošnje podnebne konference odzvala klimatologinja. Predstavniki držav so namreč soglasno potrdili nov dogovor, ki prvič doslej vključuje fosilna goriva, a le v smislu prehoda od fosilnih goriv v energetskih sistemih, ne pa tudi v smislu njihove odprave.
"Da bi lahko uporabili besedo zgodovinsko, bi moral dogovor vsebovati pravno obvezujoče konkretne zaveze, opredeljene s številkami in časovnico do leta 2030 ali vsaj do leta 2050. Manjka tudi jasen nastavek, da morajo izpusti upadati že po letu 2025," je kritična Kajfež Bogataj.
Sprejeto besedilo vidi kot rešitev pogajanj v Dubaju, da ne bi bila videti kot "totalen neuspeh", ne pa kot rešitev za planet, je zapisala.
Glede priznavanja vloge "prehodnih goriv" in opustitve uporabe premoga za proizvodnjo energije brez tehnologij zajema ogljika je ocenila, da je treba navedbo razumeti kot odprta vrata povečevanju uporabe plina, ki naj nadomesti zlasti premog, recimo v termoelektrarnah. "Za to so si plinski lobiji prizadevali že od Glasgowa naprej," je poudarila.
Dogovor v Dubaju, kot pravi, žal odpira tudi vrata precej nepreizkušenim tehnologijam zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida. "Te so poleg okoljskih tveganj tudi drage in energijsko potratne. Denar bi bil bistveno bolje uporabljen za povečevanje energetske učinkovitosti ali za razvoj neogljičnih virov energije," je prepričana Kajfež Bogataj, ki se pridružuje mnenjem, da izid dubajske konference pušča na cedilu ne le otoške države in države k razvoju, ampak tudi celotno mlado generacijo.
"Po tiho namreč legitimira nadaljevanje vedenja zadnjih nekaj desetletij. To pomeni, da se bo družbena neenakost ekstremno povečala, kar bo okrepilo politične razprtije in pomanjkanje zaupanja," je opomnila in opozorila je še, da lahko to povsem onemogoči reševanje podnebnih tveganj ter zaradi vročine, suše, poplav, izpada pridelka in propadanja gozdov vodi v zmanjšanje blaginje tako v revnih kot bogatih državah.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje