Delegati in svetovni voditelji, ki se bodo v prihodnjih dveh tednih zbrali na podnebni konferenci COP 28, so bili v zadnjih mesecih deležni pozivov, da mora tokratna podnebna konferenca predstavljati jasno prelomnico glede določitve ambicioznejših podnebnih ukrepov, s katerimi bi omejili globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Znanstvene raziskave kažejo, da svet trenutno ni na pravi poti izpolnjevanja ciljev pariškega sporazuma, leto 2023 pa bo najtoplejše v zgodovini meritev.

Sorodna novica Andrej Kranjc: Obnovljivi viri naraščajo, poraba energije pa tudi

Guterres je pred prihodom v Dubaj zato znova poudaril, da je cilj omejitve segrevanja za stopinjo in pol še vedno živ. "Imamo zmožnosti, tehnologije in denar – da, denar je na voljo, gre le za to, da ga namenimo za prave stvari –, da naredimo vse potrebno, da ohranimo cilj omejitve segrevanja za 1,5 stopinje pri življenju. Edina stvar, ki še vedno manjka, je politična volja." Ob tem je dodal, da zagovarja popolno opustitev uporabe fosilnih goriv, "tudi z razumnim časovnim okvirjem".

A glede na doslej objavljene zaveze držav za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov lahko do konca stoletja pričakujemo dvig temperature za od 2,4 do 2,9 stopinj Celzija, kar celo presega cilj pariškega sporazuma – in še to le, če bodo države objavljene zaveze tudi v celoti uresničile.

Na vrhu so medtem uradno potrdili dogovor o novem skladu za pomoč najranljivejšim državam pri spopadanju s posledicami podnebnih sprememb, torej suš, poplav in naraščajoče morske gladine.

Dogovor o ustanovitvi sklada so pogajalci dosegli na lanskem podnebnem vrhu v Šarm el Šejku.

Slovenija za konec subvencij za fosilna goriva

Glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek je poudarila, da moramo tudi v Sloveniji opraviti svoj del naloge, prvi korak je konec subvencij za fosilna goriva. "Tudi pri nas doma moramo narediti korak naprej v tej smeri. Prvi korak je zagotovo že bil storjen s pripravo predloga podnebnega zakona, v katerem predlagamo odpravo vseh subvencij do leta 2026," je dejala za Radio Slovenija.

V skladu z napovedmi bodo države na COP 28 tako znova poskušale najti dovolj politične volje, da bi dosegle konkretnejše zaveze glede opuščanja fosilnih goriv in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Postopna odprava fosilnih goriv je bila prvič omenjena v končnem besedilu sklepov konference v Glasgowu pred dvema letoma, na COP 27 pa napredka na tem področju ni bilo.

Dubaj s figo v žepu?

Zaradi razkritij dokumentov britanskega BBC-ja začetek dogodka mineva tudi v znamenju očitkov, da predsedujoči konferenci Sultan Al Džaber, ki je hkrati tudi vodja državne naftne družbe Abu Dhabi National Oil Company (Adnoc), vlogo gostitelja izrablja kot priložnost za sklepanje novih poslov z drugimi vladami na področju fosilnih goriv. "Te obtožbe so napačne, neresnične, nepravilne in netočne," je dan pred začetkom vrha COP 28 novinarjem v Dubaju pojasnil Al Džaber in ob tem poročanje BBC označil za poskus spodkopavanja dela predsedstva COP 28.

Nekdanji podpredsednik ZDA Al Gore je dejal, da so obtožbe "potrdile nekatere najhujše strahove" v zvezi z Al Džaberjem, medtem ko je nekdanja vodja programa ZN-a za podnebje Christiana Figueres dejala, da so gostitelja COP28 ujeli "pri delu".

Al Džaber se z dvomi o svoji primernosti za vodjo svetovnih podnebnih pogajanj v času, ko bi se morale vlade zavezati k postopni opustitvi fosilnih goriv, sicer spoprijema že od novega leta, ko je bil imenovan na mesto predsedujočega.