Povprečna septembrska temperatura je bila s 16,38 stopinje Celzija za 0,93 stopinje višja od povprečja za ta mesec v obdobju med letoma 1991 in 2020. Prav tako je bila za 0,5 stopinje Celzija višja od prejšnjega rekorda, izmerjenega leta 2020, je v poročilu navedla služba C3S.

"S podnebnega vidika smo doživeli najbolj neverjetni september doslej," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal direktor C3S Carlo Buontempo in poudaril, da podnebne spremembe niso nekaj, kar se bo zgodilo čez deset let, temveč so že tu.

Rekordne povprečne temperature so septembra izmerili v številnih državah, vključno z Združenim kraljestvom, Francijo, Nemčijo, Avstrijo, Poljsko, Češko in Japonsko.

Zaradi tega in dejstev, da so v številnih državah že poleti padali temperaturni rekordi, led na Antarktiki pa je septembra dosegel peto najnižjo raven doslej, so pri agenciji C3S ocenili, da bo tudi letošnje leto verjetno najtoplejše v zgodovini meritev.

Za 1,4 stopinje toplejše kot v predindustrijskem času

Povprečne temperature na svetovni ravni so bile med januarjem in septembrom za 0,52 stopinje višje od povprečja in 1,4 stopinje Celzija višje kot v predindustrijskem obdobju med letoma 1850 in 1900, s čimer je bila skoraj presežena zaveza iz pariškega podnebnega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

"Dva meseca pred (svetovno podnebno konferenco ZN-a) COP28 občutek nujnosti ambicioznih podnebnih ukrepov še nikoli ni bil tako velik," je ob tem dejala namestnica direktorja observatorija C3S Samantha Burgess.

Visoke temperature in poplave

V Evropi september ni bil le najtoplejši, temveč tudi nadpovprečno moker ob zahodni obali. Poročilo agencije C3S navaja izjemne padavine v Grčiji, povezane z nevihto Daniel, uničujoče poplave v Libiji, padavine pa so prizadele tudi zahod Pirenejskega polotoka, Irsko, sever Velike Britanije in Skandinavijo.

Izjemne padavine so doživeli tudi v Braziliji in Čilu, poudarja poročilo.

Znanstveniki opozarjajo, da so zaradi podnebnih sprememb, ki jih povzroča uporaba fosilnih goriv, ekstremni vremenski pojavi, kot so vročinski valovi in nevihte, še intenzivnejši in pogostejši, poroča Deutsche Welle.

K temu, da bi letošnje leto postalo najtoplejše v zgodovini, v veliki meri prispeva vremenski pojav El Niño, ki s segrevanjem južnega dela Tihega oceana spodbuja vroče vreme zunaj tega območja. Po ocenah strokovnjakov se bodo njegovi najhujši učinki pokazali šele konec letošnjega in na začetku prihodnjega leta.