Onesnaženost je največja po slabo prevetrenih kotlinah in dolinah celinske Slovenije, kjer se zaradi temperaturnega obrata mrzel zrak zadržuje pri tleh in onemogoča prezračevanje izpustov v ozračje. Slovenija ima tudi precej razpršeno poselitev, kar ob centraliziranosti države vodi k prometnim obremenitvam večjih mest, kamor se ljudje vozijo na delo, je za MMC pojasnil Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje. "Javni prevoz je še vedno nekonkurenčen, zato so prebivalci ruralnih in suburbanih naselij večinoma obsojeni na avtomobile. To se kaže prav v teh dneh."

Pozimi govorimo predvsem o onesnaženosti z delci PM 10 in PM 2,5. "Delci PM 10 so vsi delci, ki imajo premer manjši od 10 mikronov, delci PM 2,5 pa so delci s premerom, manjšim od 2,5 mikrona," pojasnjuje Tanja Koleša, vodja sektorja za kakovost zraka na Agenciji RS za okolje. Ko govorimo o onesnaženosti z delci PM 10, je zrak torej onesnažen tudi z manjšimi delci, kot so PM 2,5. To je pomembno predvsem zato, ker manjši delci prodrejo globlje v človeški organizem, njihov dolgoročni vpliv na zdravje pa je večji, večino delcev PM 10 pa naj bi filtrirale že nosne dlačice.

Marsikomu je avgusta poplavilo drva, kurjenje mokrega lesa pa zelo onesnažuje zrak

Glavni onesnaževalec zraka z delci PM 10 so izpusti iz prometa in izpusti iz malih kurilnih naprav. "V mestih je prometa več, a je več daljinskega ogrevanja, na podeželju pa je več individualnih kurišč." Problem predstavljajo predvsem peči na drva, v katerih ljudje kurijo tudi odpadke, ali pa uporabljajo moker les. "Po letošnjih poplavah je to še posebej problematično. Marsikomu je verjetno zalilo skladovnico drv, a se z njimi vseeno ogrevajo. Iz dimnikov se vali črn dim, ki je zelo škodljiv," opisuje Koleša.

Dnevna mejna vrednost delcev PM 10 je 50 µg/m³, ta je lahko presežena 35-krat v koledarskem letu. Letos po besedah Koleše na nobenem merilnem mestu po državi mejna vrednost ni bila presežena več kot 35-krat. Toplotnih obratov je tudi sicer po kotlinah manj kot nekoč. "Trend se izboljšuje. Zadnjih nekaj let je stanje bistveno boljše kot pred desetimi, dvajsetimi leti. Vremenske razmere so ugodnejše, podnebne spremembe nam tukaj pridejo prav, ker je toplotnih obratov manj, več je padavin in vetra." Kot poudari Koleša, ob neugodnih vremenskih razmerah izmerimo slabšo kakovost zraka kot pri ugodnih vremenskih razmerah, čeprav je količina izpustov enaka.

Onesnažen zrak predstavlja resno zdravstveno tveganje

Onesnaženost zraka najbolj prizadene ranljive skupine ter ljudi, ki živijo v socialnoekonomskih problematičnih okoljih. "PM-delci različnih velikosti povzročajo vnetja in oksidativni stres, ki vplivajo na srce, pljuča in druge organe. Še posebej so nevarni za kronične bolnike, starejše, otroke in nosečnice. Manjši, kot so delci, globlje prodrejo v organizem in večji je njihov dolgoročni vpliv. Tako ob dolgotrajnejši izpostavljenosti onesnaževala zraka na organizem delujejo sistemsko, kar se kaže v razvoju oz. poslabšanju obstoječih kroničnih bolezni. Na to kažejo številne epidemiološke raziskave, ki dokazujejo povezanost izpostavljenosti delcem z zapleti v nosečnosti, boleznimi dihal, srčno-žilnimi boleznimi in primeri raka," opozarja Tomaž Gorenc.

Onesnaženost zraka je po njegovih besedah celo drugi vodilni vzrok smrti zaradi nenalezljivih bolezni. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je onesnažen zrak vzrok za približno sedem milijonov smrti po svetu na leto, približno 307.000 prezgodnjih smrti v EU-ju pa je mogoče pripisati delcem PM 2,5. "O onesnaženosti zraka in vplivih na zdravje ter okolje vemo vedno več, kar sporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija, ki je leta 2021 objavila prenovljene, bolj stroge smernice o kakovosti zraka. Te temeljijo na najnovejših epidemioloških raziskavah, ki dokazujejo škodljiv vpliv onesnaženega zraka pri veliko nižjih mejah, kot so trenutno opredeljene v zakonodaji."

Onesnaženost zraka pa ima poleg okoljskih in zdravstvenih tudi finančne vplive. Ti se kažejo predvsem v "zunanjih" oziroma "družbenih stroških". "To pomeni, da te stroške pokriva družba, kar se kaže v kakovosti bivanja, produktivnosti, bolniških dopustih, prezgodnjih smrtih, povečanih zdravstvenih izdatkih za zdravljenje bolezni in širših okoljskih vplivih. Na podlagi študije CE Deft (2020) v Ljubljani ti družbeni stroški znašajo 1502 evrov na prebivalca, v Mariboru pa 965 evrov na prebivalca," sklene Gorenc.