Kot so zapisali na ministrstvu za kulturo, bo dopolnitev zakona samozaposlenim v kulturi omogočila sklepanje kolektivnih pogodb.

Temeljni zakon na področju kulture ZUJIK med drugim krovno določa samostojno opravljanje kulturnih dejavnosti. Posameznike s statusom samozaposlenih v kulturi umešča v sfero javnega interesa v kulturi, za uresničevanje katerega je pristojno ministrstvo za kulturo.

37 odstotkov samozaposlenih manj od bruto minimalne plače
Po navedbah ministrstva podatki za leto 2021 kažejo, da je 37 odstotkov oziroma 1080 samozaposlenih v kulturi zaslužilo manj od bruto minimalne plače, 80 odstotkov oziroma 2352 samozaposlenih pa manj od bruto povprečne plače.

Za sektor samozaposlenih v kulturi so značilne razdrobljene možnosti za zaslužek. Njihova poklicna pot temelji na kratkotrajnih projektih in nestandardno razporejenem delovnem času. Prekarnost delovnih razmer povzroča negotove ekonomske, socialne, stanovanjske in zdravstvene okoliščine, zaradi nestanovitnosti pa otežuje ustvarjanje kakovostne umetnosti, za pogoje nastanka katerih skladno z zakonodajo skrbi ministrstvo za kulturo.

Nov člen uvaja možnost sklepanja kolektivne pogodbe za samozaposlene
ZUJIK sicer že narekuje primerljivo plačilo samozaposlenih v kulturi z uslužbenci v javnem sektorju, a to ni podrobneje definirano, kar otežuje sistematično izvajanje. Zato je ministrstvo pripravilo predlog novega člena ZUJIK-a, ki bo uvedel možnost sklepanja kolektivne pogodbe za samozaposlene v kulturi.

"Ključni cilj predlagane novele zakona je zagotovitev možnosti sklenitve kolektivne pogodbe za samozaposlene v kulturi, s katero se bodo lahko vzpostavili pogoji za izboljšanje socialne varnosti z ustreznim plačilom za opravljeno delo ter enakopravnejšo obravnavo samozaposlenih v kulturi, s tem pa tudi boljše izvajanje veljavne zakonodaje," poudarja državni sekretar Marko Rusjan.

Predlog spremembe v zakon dodaja člen, ki reprezentativnim sindikatom samozaposlenih v kulturi omogoča sklepanje kolektivne pogodbe z javnimi zavodi, javnimi skladi in javnimi agencijami s področja kulture. V imenu slednjih kolektivno pogodbo s pooblastilom vlade podpiše ministrstvo, pristojno za kulturo. Kolektivna pogodba bo skladno z že obstoječimi določili opredelila minimalno plačilo za opravljene storitve s področja kulture, ki jih v javnih zavodih, agencijah in skladih opravljajo samozaposleni v kulturi, delovne razmere za zunanje izvajalce javnih zavodov, skladov in agencij s področja kulture ter druge medsebojne pravice in obveznosti.

Na ministrstvu menijo, da gre za sodobno zakonsko rešitev, ki jo članicam priporoča tudi Evropska komisija. Ta je leta 2022 sprejela smernice, v katerih primer enoosebnih samozaposlenih na področju kulture izpostavljajo kot subjekte, kjer so kolektivne pogodbe smiselno pravno sredstvo, ki jih komisija ne vidi kot kršitev konkurenčnega prava.

Na ministrstvu napovedujejo, da bodo v naslednjem letu pripravili tudi obsežnejše spremembe ZUJIK-a

Predlog novele je bil danes objavljen na portalu eUprava. Predloge, pripombe in mnenja je mogoče oddati do vključno 22. januarja 2024.