Vlada je pri odločitvi o uskladitvi minimalne plače upoštevala zakonski minimum in s tem tudi pričakovanja delodajalskih združenj, saj je znesek uskladila z decembrsko letno inflacijo. Minimalna plača se je s tem zvišala za 50 evrov bruto – s 1203,36 evra se je namreč povišala na 1253,9 evra bruto. Nov znesek minimalne plače velja za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja letos dalje.

Minimalna plača se sicer v skladu z zakonom enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev se uporabi uradni podatek statističnega urada o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december leto pred tem. Pri uskladitvi se poleg tega upoštevajo tudi druga zakonska merila, kot so gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarska rast in gibanje zaposlenosti.

"Leta 2018 smo postopoma v državnem zboru na pobudo Levice sprejeli novo definicijo minimalne plače. Rezultati te spremembe so zgovorni," je ob objavi odločbe o uskladitvi minimalne plače sporočil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Kot je zapisal, se je od leta 2011 do 2017 minimalna plača povečala za 17,4 odstotka, v zadnjih petih letih pa za 42,7 odstotka. Povprečna plača se je ob tem v prvem obdobju povečala za 10,3 odstotka, v zadnjih petih letih pa za 30,1 odstotka. "Pozitivni učinki naših ukrepov na področju minimalne plače so jasni," je prepričan Mesec, ki je poudaril, da gre v obeh primerih za skoraj trikratno povečanje zneska.

Minister Mesec: Čas je, da minimalna plača postane osnovna plača

Obenem je Mesec poudaril, da bo v prihodnje treba dati večji poudarek na dvig preostalih plač. Številni plačni razredi, tako v javnem in zasebnem sektorju so namreč še vedno pod ravnjo minimalne plače. "Pozicija vlade je, da letos minimalno plačo dvignemo za stopnjo inflacije, torej za 4,2 odstotka, hkrati pa kot minister za delo sprejemam dve pobudi sindikatov: uveljaviti moramo pravilo 'enka je minimalka' in opraviti nov izračun življenjskih stroškov, ki bo temeljil na posodobljenih podatkih dviga cen oziroma življenjskih stroškov," je dodal.

Kot meni minister, je čas, da minimalna plača postane osnovna plača in temelj vseh plačnih razredov, na čelu s plačami v javnem sektorju. "Poleg minimalne plače moramo zato urediti tudi plačna razmerja glede preostalih plač. V skladu s tem pozivam sindikate in delodajalce, da letos ustrezno prenovimo kolektivne pogodbe v javnem in zasebnem sektorju. Delo vseh zaposlenih mora biti namreč ustrezno ovrednoteno in nagrajeno," je sklenil sporočilo.

Sindikati obžalujejo zamujeno priložnost za višji dvig

Pred sprejemom odločitve o uskladitvi minimalne plače se je minister Mesec posvetoval tudi z vsemi ključnimi deležniki. Če so delodajalci zagovarjali stališče, da dvig ne bi smel biti višji od 4,2 odstotka, pa so sindikati na posvetu o uskladitvi minimalne plače ministru predlagali zvišanje za vsaj 7,5 odstotka. V tem primeru bi se znesek bruto minimalne plače povišal za 90 evrov.

Sorodna novica Sindikati in delodajalci glede uskladitve minimalne plače precej narazen

"Menimo, da je bila zamujena priložnost za višji dvig minimalne plače, ki bi sledil precej večjemu odstotku rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin. Kljub temu pa pozdravljamo dejstvo, da je vlada vsaj odstopila od prvotnega predloga v jesenskih mesecih, ki je predvideval zamrznitev višine minimalne plače," so v odzivu na vladno odločitev sporočili iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Dodali so, da se ob tem strinjajo z namero, da se minimalni življenjski stroški ugotavljajo pogosteje kot vsakih šest let in da se sledi cilju, da nihče, ki dela, ne more prejemati osnovne plače, nižje od minimalne. "Gre za dve ključni področji, ki bosta prispevali k dostojnemu plačilu vsakega delavca in delavke," so poudarili.

GZS: Pozdravljamo odločitev o upoštevanju zakonskega določila

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pa so v odzivu na uskladitev pozdravili odločitev ministrstva za delo, da se bo minimalna plača letos zvišala za 4,2 odstotka. "Pozdravljamo to, da so upoštevali zakonska določila, da se jo določi v znesku, ki upošteva uskladitev le s stopnjo inflacije," je dejal glavni izvršni direktor GZS-ja Mitja Gorenšček.

"Vsakršen odmik od tega bi bil nesprejemljiv," je ocenil Gorenšček in spomnil, da so na to delodajalci posebej opozarjali. "Razmere, v katerih posluje slovensko gospodarstvo, so že dovolj zaostrene, poleg tega je vlada lani podjetjem že naložila dodatne obremenitve. Odločitev ministra za delo Luke Mesca je prava tudi z vidika javnofinančnega primanjkljaja," je še ocenil.