Poslanska skupina SDS-a je v četrtek vložila predlog za razpis referenduma in s tem prehitela koalicijo, ki je za izvedbo referenduma o JEK-u 2 doslej omenjala dve letnici: 2025 in 2027. "Že danes vemo, da bomo izvedli referendum o tem, vendar moramo imeti pripravljeno vse, kar je treba, da se lahko ljudje kakovostno in informirano odločijo o JEK-u 2," je konec septembra na ustanovni seji delovne skupine za koordinacijo pripravljalnih dejavnosti za JEK 2 dejal premier Robert Golob. Predvsem naj bi referendum potekal takrat, ko bodo natančno znani stroški in druge podrobnosti o izgradnji drugega bloka. A kot kaže, bomo o JEK-u 2 na posvetovalnem referendumu odločali že letos.

Predlog za razpis referenduma je vložen. Kaj sledi?

Posvetovalni referendum ni pravno zavezujoč. Pobudo zanj lahko poda vsak poslanec državnega zbora, tokrat je pobudo vložila poslanska skupina. S posvetovalnim referendumom zakonodajalec skuša poizvedeti, kakšno mnenje imajo državljani o določenem vprašanju, volivci pa posvetovalnega referenduma ne morejo zahtevati. "To je referendum o vprašanjih iz pristojnosti državnega zbora. O vsaki zadevi, o kateri bi lahko z zakonom ali s kakšnim drugim aktom odločal državni zbor, je mogoče razpisati takšen referendum, pri tem pa mora biti vprašanje širšega pomena za državljane" je za MMC pojasnil ustavni pravnik Miro Cerar.

Predvsem je pomembno, da je referendumsko vprašanje jasno zastavljeno. "Da ni nikakršnih dvomov o tem, o čem referendum sprašuje volivca, da ne bi nato nastajali nesporazumi na samem referendumu. Zdaj je naloga zakonodajnopravne službe, da predsednici državnega zbora sporoči, ali je vprašanje dovolj jasno." Ko bo mnenje podano, bo predsednica DZ-ja vprašanje uvrstila na dnevni red naslednje seje državnega zbora.

V službi DZ-ja za odnose z javnostmi so potrdili, da so v četrtek predlog za razpis referenduma poslali v mnenje zakonodajnopravni službi ter odboru za infrastrukturo, okolje in prostor. Hkrati je bil predlog poslan v mnenje tudi vladi. Kot so še navedli, bo odbor predlog obravnaval na seji 20. februarja. Državni zbor bo predlog najverjetneje obravnaval na seji na začetku marca. Ni pa nujno, da bo DZ takrat tudi že razpisal datum referenduma. "To je avtonomna odločitev državnega zbora. Lahko se tudi odločijo, da bodo imeli na seji razpravo, ali pa se bodo odločili, da glasovanje o tem preložijo. Poslanci niso obvezani, da morajo na tej seji razpisati referendum. Govorimo samo o uvrstitvi na sejo. Odločanje o samem razpisu se lahko še vedno preloži za nekaj časa." Kdaj bi bil referendum lahko izveden, za zdaj še ni mogoče ugibati. Cerar dodaja, da vseeno ne bi bilo prav, da se referendumski dan odlaga. A ker to ni zahteva volivcev, temveč državnega zbora, je situacija nekoliko manj zavezujoča.

Od razpisa do glasovanja običajno preteče od 30 do 45 dni

Državni zbor bo o razpisu referenduma odločal z navadno večino, kot če bi sprejemal zakon, pojasnjuje Cerar. Če ga potrdi, mora med razpisom in dnem glasovanja poteči najmanj 30 dni in največ eno leto. Pri tem je rok enega leta predviden, če bi se pojavil še kakšen predlog referenduma, na primer referendum o energetskem zakonu, ki ga omenja NSi. "V tem primeru bi državni zbor lahko odločil, da se vsi razpišejo na isti dan. A če bi se odločil, da bi referendum potekal več kot 45 dni od dneva razpisa, bi moral DZ o tem odločati z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Če DZ ne bo hotel te komplikacije, bo od razpisa do glasovanja preteklo od 30 do 45 dni."

Cerar dodaja, da bi morali koalicija in opozicija s skupnim sodelovanjem najti čim primernejši datum oziroma nedeljo, ki bi omogočila čim višjo udeležbo. "Res gre za stvar nacionalnega interesa in pomembno je, da izvemo pravo voljo volivcev, da je udeležba čim večja in da se referendum ne razpiše na nedeljo v času kakšnih dopustov."

Ob vložitvi predloga za razpis referenduma o JEK-u 2 je stranka SLS predlagala, da bi ta potekal z evropskimi volitvami, ki bodo v Sloveniji 9. junija. Tak predlog bi bil lahko v korist podpornikom JEK-a 2, saj na veljavnost referenduma vpliva tudi udeležba. "Pomemben vidik posvetovalnega referenduma je, da dosežeš kvorum in s tem pokažeš, da je vprašanje dovolj pomembno za večino volivcev," meni Jonas Sonnenschein iz fundacije za trajnostni razvoj Umanotera. Cerar odgovarja: "To je odločitev državnega zbora, ki je najvišji organ ljudskega predstavništva v državi, in mu velja zaupati. Sam bi rekel, da je pomembno, da je udeležba čim večja. Večja kot je udeležba, bolj verodostojen je izid. Vse drugo je po mojem mnenju manj pomembno." Zanimiv je primer zakonodajnega referenduma o vodah julija 2021, pri katerem je bil kvorum dosežen, večina (86,7 odstotka) pa je glasovala proti. Nasprotniki zakona tako niso računali na nezadostno udeležbo (ta je bila 46,5-odstotna), temveč so svoje nasprotovanje zakonu izrazili z glasovanjem.

Cerar še doda, da je posvetovalni referendum "predhodni referendum", na katerem se ne odloča o zakonu, ki je že sprejet, kot v primeru zakonodajnega referenduma. "Znova naj poudarim, da tak referendum ni pravno zavezujoč. Nobenega roka ni, da bi bilo treba kar koli na njegovi podlagi storiti. Vseeno pa imajo takšni referendumi tudi v drugih demokracijah veliko moč. Politična zaveza je tukaj še toliko pomembnejša," poudarja.

Javnomnenjska podpora izgradnji drugega bloka trenutno velika

Javnomnenjska podpora drugemu bloku v zadnjih nekaj letih, predvsem po energetski krizi, raste, je v četrtek v odzivu na napoved referenduma dejal Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije, ki je investitor projekta. Po njihovih informacijah ima JEK 2 skoraj 70-odstotno podporo. Temu pritrjuje tudi nedavna javnomnenjska raziskava časopisa Dnevnik, ki jo je 10. in 11. januarja opravila agencija Ninamedia na vzorcu 700 ljudi. Na vprašanje Ali bi se strinjali z gradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško? je pritrdilno odgovorilo 68,6 odstotka anketirancev.

Podobno bi se glasilo referendumsko vprašanje, kot ga predlaga SDS: "Ali ste za to, da Republika Slovenija zagotavlja stabilno in cenovno dostopno oskrbo z električno energijo prek uporabe nuklearne energije z izgradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško in manjših modularnih jedrskih reaktorjev?" Je SDS pohitel z vložitvijo predloga za razpis referenduma, ker je trenutna podpora projektu velika?

Na nevladni organizaciji Umanotera, v kateri do projekta, kot navajajo, zavzemajo "zdravo skepso", menijo, da hitenje pravzaprav ni v korist nikomur. "Iz preteklih izkušenj (npr. iz Teša 6) pa lahko rečemo, da hitenje običajno koristi tistim, ki igrajo na karto politike izvršenih dejstev. Predvsem je pomembno, da bo referendum potekal o konkretnem projektu z načrtom financiranja, dolgoročnim poslovnim modelom, varovalkami, če kaj ne bi šlo po načrtih itd. Trenutno bi bil vsak referendum le o splošnem mnenju, to pa je v nasprotju z namenom posvetovalnega referenduma," meni Jonas Sonnenschein z Umanotere.

Kot opozarja, je veliko informacij glede morebitnega novega bloka jedrske elektrarne še vedno nejasnih. Kdo ga bo financiral, kdo bo prevzel finančno tveganje, če nastanejo zamude, koliko naj bi projekt sploh stal, kdo bo plačal skladiščenje jedrskih odpadkov in kdo razgradnjo. "Ko pogledam predlagano referendumsko vprašanje, ki v enem stavku omenja predvidene nizke stroške jedrske energije in malih modularnih reaktorjev, ki trenutno sploh še niso na voljo, lahko rečem le, da gre predvsem za zbiranje političnih točk, ne pa za smiselno posvetovanje o konkretni uresničljivi izbiri," je do trenutnega predloga za posvetovalni referendum kritičen Sonnenschein. Na drugi strani zagovorniki jedrske energije menijo, da je s projektom treba pohiteti in zato tudi pripravljenost državljanov preveriti čim prej.