Za ponovno izmero sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani je geodeta Branka Kovača najelo državno odvetništvo kot zastopnik ministrstva za pravosodje. Po nakupu nepremičnine za potrebe sodstva, ki zadnje tedne odmeva v javnosti, se je namreč izkazalo, da je med površino prostorov iz kupoprodajne pogodbe, ki sta jo sklenila Sebastjan Vežnaver in pravosodno ministrstvo, ter površino stavbe iz podatkov geodetske uprave, razlika.

Ministrstvo je zato sredi januarja s prodajalcem sklenilo aneks k prodajni pogodbi. Z njim so se dogovorili, da bo ministrstvo pridobilo novo izmero s pomočjo geodetskega podjetja, ki ga bo izbralo, storitev pa bo plačal prodajalec, torej Vežnaver.

Sorodna novica Ministričina analiza nakupa sodne stavbe izpostavlja številne nenavadnosti

Izvedensko mnenje je zdaj končano, iz njega pa izhaja, da je sodna stavba na Litijski cesti za več kot tisoč kvadratnih metrov večja, kot je bilo prvotno znano. Državno odvetništvo Kovača namreč ni zadolžilo le, da preveri, kakšna je površina sodne stavbe na Litijski cesti, temveč tudi, ali meritve podjetja Harco odgovarjajo dejanskemu stanju površine. Podjetje Harco je aprila 2021 opravilo meritev nepremičnine za prodajalca, je sredi januarja pisal portal Necenzurirano.

Po projektu podjetja Harco iz aprila 2021 naj bi bila površina celotnega objekta 5126,9 kvadratnega metra, je Kovač zapisal v izvedenskem mnenju. Seštevek površin prostorov na podlagi Kovačevih meritev pa je 6258,3 kvadratnega metra.

"Površina je nekoliko večja, kot je v projektu izvedenih del podjetja Harco, saj tam ni bila zajeta površina še drugega podstrešja," med drugim v mnenju navaja Kovač.

Razdelitev prostorov po dejanski rabi

V novem izvedenskem mnenju je Kovač prostore razdelil tudi po dejanski rabi. Od skupno več kot 6200 kvadratnih metrov površin jih skoraj polovica oz. 2945,8 kvadratnega metra odpade na poslovne prostore, dobrih tisoč kvadratnih metrov pa na odprto teraso, balkon in ložo. V mnenju posebej poudarja tudi, da stavba na Litijski cesti nima garaže.

V aneksu, ki sta ga kupec in prodajalec podpisala januarja, je sicer zapisano tudi, da bo ministrstvo v najkrajšem mogočem času pridobilo oceno vrednosti nepremičnine po zapriseženem sodnem cenilcu. Če bo izmera nepremičnine odstopala od pogodbeno dogovorjene navzdol, sta se zavezala še, da bosta za manjkajočo površino zmanjšala kupnino, in sicer ob upoštevanju pogodbeno dogovorjene cene za kvadratni meter.

Z 1,7 na 7,7 milijona evrov

Domnevne nepravilnosti pri nakupu sodne stavbe, v kateri naj bi prostore dobili delovno, socialno in upravno sodišče, sicer preverjata tudi Nacionalni preiskovalni urad in Komisija za preprečevanje korupcije. Za omenjeni nakup je ministrstvo odštelo 7,7 milijona evrov, pri čemer pa ni naročilo svoje preverbe cene stavbe, ampak je sprejelo cenitev, ki jo je naročil in plačal prodajalec, podjetnik Vežnaver. Ta je zanjo leta 2019 odštel 1,7 milijona evrov, sodna cenilka gradbene stroke in nepremičnin pa je stavbo, preden jo je kupil Vežnaver, ocenila na 2,9 milijona evrov.