Po prvi oceni, izračunani iz četrtletnih podatkov, se je BDP v letu 2023 povečal za 1,6 odstotka. K rasti BDP-ja so pozitivno prispevale bruto investicije v osnovna sredstva (povečale so se za 9,5 odstotka) in končna potrošnja gospodinjstev, ki se je dvignila za 1,3 odstotka.

Negativno je na rast BDP-ja vplivalo zmanjšanje zalog, in sicer za 4,4 odstotne točke. Zunanje povpraševanje (izvoz) se je zmanjšalo za 2,0 odstotka, uvoz pa za 5,1 odstotka. Zaradi izrazitejšega upada uvoza v primerjavi z izvozom se je zunanjetrgovinski presežek povečal in k rasti BDP-ja prispeval 2,8 odstotne točke.

Rast domačega povpraševanja

Domača potrošnja se je zvišala za 0,7 odstotka. Končna potrošnja je zrasla za 2,2 odstotka, bruto investicije pa so se zmanjšale za 4,2 odstotka. K njihovemu upadu je znatno prispevalo zmanjšanje zalog, medtem ko so se bruto investicije v osnovna sredstva dvignile za 9,1 odstotka; največji vpliv so imele investicije v gradbene objekte. Potrošnja gospodinjstev se je povečala, in sicer za 1,2 odstotka.

Zmanjšana uvoz in izvoz

Podobno kot v prejšnjih četrtletjih so zaznali upad pri menjavi blaga in storitev s tujino. Obseg uvoza se je v lanskem zadnjem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem leto prej zmanjšal za 4,0 odstotka. Znižal se je tudi izvoz, in sicer za 2,3 odstotka. Zunanjetrgovinski presežek je k rasti obsega BDP-ja prispeval 1,5 odstotne točke.

Tokratna objava statistikov predstavlja prvo oceno gibanja BDP, ki temelji na združevanju četrtletnih podatkov. Bolj popolna letna ocena bo znana konec avgusta. Za leto 2022 sta se oceni izrazito razlikovali. Prva ocena je govorila o 5,4-odstotni gospodarski rasti, po letni oceni pa je bila krepitev BDP-ja le 2,5-odstotna.

Umar: Gospodarska rast skladna s pričakovanji

Kot ugotavljajo na Umarju, je bil izvoz blaga precej nižji od jesenskih pričakovanj. Vzroke za to vidijo predvsem v nadaljevanju negotovosti v mednarodnem okolju, upočasnjevanju rasti dejavnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah in poslabšani konkurenčnosti slovenskih izvoznikov zaradi povečanih stroškovnih pritiskov.

"Lani so bile razmere v izvoznem delu gospodarstva zaostrene, vendar so se proti koncu leta začele izboljševati. Na izvozna gibanja sta skozi leto vplivala predvsem znatno upočasnjena rast povpraševanja naših glavnih trgovinskih partneric in poslabšana konkurenčnost slovenskih izvoznikov zaradi povečanih stroškovnih pritiskov," je v sporočilu za javnost zapisala direktorica Umarja Maja Bednaš.

Rast investicij v osnovna sredstva je bila večja od pričakovanj Umarja. Spodbujale so jih investicije v gradbene objekte, tudi v povezavi z odpravo posledic poplav. So se pa zmanjšale investicije v opremo in stroje, kar je povezano s povečano negotovostjo v mednarodnem okolju in višjimi obrestnimi merami.

Glede potrošnje gospodinjstev na Umarju menijo, da je bila umiritev njene rasti v letu 2023 pričakovana. Na realna gibanja in kupno moč gospodinjstev je namreč vplivala visoka inflacija, ki se je vidneje umirila šele proti koncu leta, tudi ob podpori vladnih ukrepov.

"Potrošnja gospodinjstev je nekoliko presegla naše jesenske napovedi, podpirali pa so jo visoka zaposlenost, obnovljena realna rast plač ter vladni ukrepi za blažitev energetske draginje in za odpravo posledic naravnih nesreč," je pojasnila Bednaš.

"V leto 2024 vstopamo z nekaj več optimizma kot lani, a negotovost ostaja," je pričakovanja za letošnje leto strnila direktorica Umarja.

Zadnji kazalniki gospodarskega razpoloženja v Sloveniji kažejo na izboljšanje v zadnjem lanskem četrtletju in na začetku leta, a njihove vrednosti ostajajo razmeroma nizke, večinoma nižje kot pred letom. To velja za vse podkategorije z izjemo zaupanja potrošnikov, je dodala.

Han: Celoletna rast je bila pričakovana tudi pri pripravi proračunov

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je izrazil zadovoljstvo, da se je gospodarska rast v zadnjem lanskem četrtletju okrepila. Celoletna 1,6-odstotna rast v lanskem letu je bila po njegovih besedah pričakovana tudi pri pripravi proračunov, zato je prepričan, da bo mogoče prek integralnih in evropskih sredstev izpeljati vse predvidene projekte. "Na naši ekipi pa je, da zaviha rokave in oddela svoje," je povedal ob robu današnje novinarske konference o načrtovanih razpisih za sofinanciranje projektov v pristojnosti ministrstva.

Banka Slovenije: Podatki kažejo na vnovično krepitev gospodarske dejavnosti

Iz Banke Slovenije so poudarili, da podatki za zadnje četrtletje že kažejo na okrevanje gospodarske rasti. "Kljub znakom okrevanja so se podjetja v industriji ob koncu lanskega leta še vedno soočala z zahtevnimi razmerami, kar se odraža v industrijski proizvodnji, ki je bila decembra za približno desetino manjša kot leto prej," so zapisali.

Po lanski umirjeni gospodarski rasti se bo glede na napovedi Banke Slovenije ta letos znova zvišala nad dva odstotka. K okrevanju bosta prispevala zlasti nadaljnja rast realnih dohodkov gospodinjstev in v drugem polletju tudi krepitev izvoznega povpraševanja.

"Pri tem poglavitni tveganji za napoved ostajata geopolitična negotovost in morebitna vztrajajoča šibka aktivnost v glavnih trgovinskih partnericah. Po drugi strani pogoje za morebitno višjo rast predstavljajo visoka rast privarčevanih sredstev, robusten trg dela in zdrav neto finančni položaj gospodarstva," so še zapisali.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal predstavnik statističnega urada Martin Bajželj, današnja objava temelji na sezonsko neprilagojenih podatkih. Evropski statistični urad Eurostat bo v svoji objavi navedel desezonirane, zato bo lanska rast BDP-ja po njegovih podatkih 2,6-odstotna. Glavni razlog za razliko je v različnem številu delovnih dni.