Čeprav v strankah Gibanje Svoboda, SD in Levica zakon podpirajo, so koalicijski poslanci predlagali črtanje njihovega na odboru sprejetega dopolnila o učenju maternega jezika in kulture v šolah.

Koalicijski predlog zakona po pojasnilu predlagatelja Mateja Tašnerja Vatovca (Levica) formalizira dve stvari, ki sicer že obstajata, a želijo zakoličiti njun obstoj. Kot je pojasnil, gre za prenos sredstev iz javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki so že zdaj zagotovljena za dejavnosti pripadnikov teh narodov, na ministrstvo za kulturo. Prav tako pa po predlogu svet za vprašanja pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanjega SFRJ-ja postaja stalno posvetovalno telo vlade. "Gre za majhen korak naprej, majhen simbolni korak k zavezam, ki jih je ta država z osamosvojitvijo z vsemi plebiscitarnimi dokumenti dala tudi kot obljubo vsem tistim, ki so takrat živeli na tem območju," je pojasnil poslanec.

Sandra Gazinkovski (Svoboda) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin opozorila, da narodi nekdanjega SFRJ-ja že skoraj tri desetletja čakajo na zakonodajnopravno ureditev kulturnih pravic, za kar do danes ni bilo politične volje. "Temelj kulturnih pravic je načelo, da lahko vsakdo svobodno izraža pripadnost svojemu narodu, goji in izraža svojo kulturo, uporablja svoj jezik in pisavo. Kulturne pravice so tako sklop človekovih pravic pripadnikov skupin, ki jih povezujejo skupna vera, narodnost, etična in jezikovna pripadnost," je dejala.

Jonas Žnidaršič (SD) je opomnil, da je Slovenija po osamosvojitvi leta 1991 prevzela odgovornost za varovanje pravic narodnih skupnosti, ki so živele na njenem ozemlju. "Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi si že več kot 20 let neuspešno prizadevajo in se borijo za priznanje statusa manjšin in ureditev kulturnih pravic. V 21. stoletju je končno prišlo do tega, da bomo prekinili ignoranco in zakonsko uredili kulturne pravice teh narodnih skupnosti," je dejal.

Tudi Tatjana Greif (Levica) je poudarila, da je skrajni čas, da skupno zgodovinsko in kulturno sobivanje "prepoznamo skozi preplet tega našega skupnega sveta in časa, ki ga živimo, brez negativnih predznakov nacionalizma, ksenofobije, predsodkov ali strahov". Kot je dejala, je temeljni cilj zakona vzpostaviti pravno osnovo za uresničitev zavez iz deklaracije o položaju narodnih skupnosti nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji iz leta 2011.

Jeraj: Zakon ni potreben

V poslanski skupini SDS-a pa po besedah Alenke Jeraj menijo, da zakon ni potreben. "Vsi predstavniki teh narodnih skupnosti namreč že zdaj prejemajo finančna sredstva, da lahko izvajajo svoje kulturne programe prek Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Prav tako posvetovalno telo vlade, ki opravlja naloge povsem primerljive nalogam sveta, predlaganim s tem predlogom zakona, že deluje," je dejala. Dodala je, da je na to opozorila tudi zakonodajnopravna služba DZ-ja.

NSi predlaga posvetovalni referendum

Zakona ne podpirajo tudi v NSi-ju. Aleksander Reberšek je poudaril našo odgovornost, da ohranimo in spoštujemo, kar so naši predniki v boju za slovenski narod in jezik dosegli. "Žal pa stoletni trud naših prednikov vlada Roberta Goloba uničuje in s tem uničuje tudi naš jezik in našo državo. Za nabiranje poceni političnih točk uničujete našo kulturo, naš jezik in naš narod," je poudaril. Poslanec je spomnil, da so vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona.

V NSi-ju so predlagali dopolnila, s katerimi bi po Reberškovih besedah črtali vse člene, ki so v nasprotju z ustavo. Koalicija pa je vložila predlog dopolnila, s katerim bi med drugim črtali v obravnavi na odboru sprejeto dopolnilo. Gre za določbo, ki ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nalaga, da otrokom pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ-ja omogoči učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah.

Žibrat: NSi potrebuje mobilizacijo volivcev za evropske volitve

Pri tem so poslanci iz koalicije zanikali, da bi omenjeno dopolnilo, katerega umik zdaj predlagajo, pomenilo, da bi morali učitelji v šolah učiti denimo albansko, ampak da bi ta jezik ponudili tistim, ki to želijo. Sara Žibrat (Svoboda) je NSi-ju očitala, da potrebuje mobilizacijo za evropske volitve in grozi z referendumom o tem zakonu, s tem pa je po njenih besedah na neki način izsilila, da so ta sporni člen umaknili.

Jožef Horvat (NSi) je navedbe zavrnil in poudaril, da predlagani zakon "ni utemeljen v slovenski ustavi in bo prej ali slej tako ali drugače romal na ustavno sodišče ter ljudi pognal na referendum". Ustava namreč zagotavlja posebno varstvo in pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter posebne pravice romske skupnosti, za zakonsko urejanje posebnih pravic drugih narodnih skupnosti pa v ustavi ni podlage, je pojasnil.

Tašner Vatovec je bil kritičen do Reberškovih navedb in je poudaril, da je to, da morajo ljudje, ki živijo v Sloveniji, prevzeti običaje in kulturo, "v sodobni državi 21. stoletja skregano z vsemi temelji človekovih pravic". "Vsak človek na tem svetu ima pravico, da izraža svojo narodno pripadnost, svojo kulturo in svojo identiteto," je poudaril.

Več koalicijskih poslancev je izpostavilo, da se z zakonskim predlogom izpolnjuje politična zaveza iz deklaracije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji iz leta 2011. "Ne moremo seveda uiti dejstvu, da v Sloveniji živi približno 11 odstotkov ljudi, ki predstavljajo narodnosti nekdanje skupne države," je ob tem dodala Andreja Rajbenšu (Svoboda).

Jeraj pa je odvrnila, da nimajo nobenih težav s temi ljudmi, ki živijo v Sloveniji, s katerimi normalno sodelujejo, ker so "del naše skupnosti, gre pa za to, ali jim priznamo status narodne manjšine".

DZ naj bi o predlogu predvidoma glasoval v četrtek v okviru glasovanj.