Skladno z dogovorom je poslanska skupina SDS-a umaknila svoj predlog za referendum, ki ga je vložila sredi januarja, in nato so vse poslanske skupine, z izjemo Levice, ter poslanca manjšin vložili nov predlog.

"Pristop na tem področju bo skupen ... Ocenjujemo, da gre za projekt celotne države in več generacij in tukaj ni prostora za leve in desne," je v izjavi za medije v DZ-ju dejala poslanka Svobode ter predsednica odbora DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor Nataša Avšič Bogovič. O novem predlogu bo danes odločal odbor, ki ga vodi.

Vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec je v izjavi potrdila, da so vodje poslanskih skupin in poslanci podpisali nov predlog, zato je SDS svoj predlog umaknil. Novi predlog je bil usklajen tudi s poslansko skupino SDS-a. "Pregledali smo predlog, ki je bil danes vložen, in z njim nimamo nobenih težav, tako da smo zadovoljni," je dejala.

Po besedah Nataše Avšič Bogovič so tudi že usklajeni o mogočem datumu referenduma, in sicer menijo, da "bo pravi čas nastopil v drugi polovici novembra".

O tem, da bi izvedli t. i. superreferendumski dan, ki ga je v ponedeljek predlagal NSi, po besedah poslanke Svobode še niso razpravljali. Vodja poslancev SDS-a je ocenila, da bi bilo z ekonomskega stališča, glede na to, da je vloženih več predlogov za referendum, najbolje, da se na vseh referendumih odgovarja skupaj.

Glede na predlog, objavljen na spletnih straneh DZ-ja, bi se referendumsko vprašanje glasilo: "Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, kot je predvideno v resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji?"

Referendumsko vprašanje se navezuje predvsem na 36. točko resolucije

Kot pravijo v obrazložitvi predloga, se referendumsko vprašanje navezuje predvsem na 36. točko resolucije, v kateri je izražena podpora razvoju elektroenergetskega sistema z uvajanjem obnovljivih virov in širitvi jedrskega programa z izvedbo projekta JEK 2 ter malih modularnih reaktorjev.

Tako bi se podprl preferenčni scenarij razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema z energetsko mešanico jedrske energije in obnovljivih virov. "S takšnim razvojnim pristopom se bosta zagotavljali energetska neodvisnost in podnebna nevtralnost. Energetska mešanica jedrske energije in obnovljivih virov preverjeno zagotavlja stabilnost in zanesljivost sistema s proizvodnjo nizkoogljične električne energije," pravijo predlagatelji.

Med drugim poudarjajo, da se je treba zavedati, da "JEK 2 ni projekt enega podjetja, ampak projekt celotne Slovenije, ki nujno potrebuje močan in stabilen vir energije". "Zato je treba čim prej razpisati referendum, ki je predviden tudi v koalicijski pogodbi, in pridobiti mnenje ljudi glede tega vprašanja," so prepričani.

Levica ni prispevala podpisov

Podpisov pod novi predlog pa niso prispevali poslanci Levice. Kot so sporočili iz stranke, se za to niso odločili, ker predlog resolucije, na katero se sklicuje referendumsko vprašanje, sploh še ni v parlamentarnem postopku, ker trenutno ni znano niti to, kakšna bo nazivna moč JEK-a 2, kakšna bo cena izgradnje in kakšna bo cena električne energije iz tega obrata.

Kot razloge so navedli tudi, da vsi planski dokumenti države, ki omenjajo možnost izgradnje JEK-a 2 (strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 in strategija upravljanja kapitalskih naložb države), predvidevajo, da se pred sprejemom dokončne odločitve opravijo vse potrebne ekonomske, tehnične in preostale analize smotrnosti takšne odločitve. Poleg tega trenutno še ni rešenega vprašanja odlaganja in skladiščenja iztrošenega goriva in visokoradioaktivnih odpadkov iz delujočega bloka jedrske elektrarne, kaj šele vprašanje odlaganja odpadkov iz JEK-a 2.

"Referendum o JEK-u 2 naj poteka takrat, ko bo imela javnost na razpolago vse potrebne strokovne, prostorske, varnostne, stroškovne in druge relevantne informacije o projektu," pravijo v Levici in dodajajo, da je treba poskrbeti, da se pri projektu JEK-a 2 ne bo ponovil šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, "katerega gradnja se je močno podražila in katerega posledicam smo lahko priča pri trenutnih množičnih protestih proti podražitvam ogrevanja v Velenju". Postopek mora zato potekati javno in transparentno, javnost pa naj se odloči takrat, ko bodo na razpolago vse potrebne informacije, so menili.

Pobudo, da se referendum izvede, ko bodo znane informacije o projektu, so podale tudi nekatere druge organizacije, nazadnje v ponedeljek znova Mladi za podnebno pravičnost. Nataša Avšič Bogovič je dejala, da razume njihovo zaskrbljenost. Tudi zato referendum ne bo izveden skupaj z evropskimi volitvami, saj bo pozno jeseni predvidoma znanih več informacij, "da se bodo tudi mladi lahko odločali po svoji vesti in jih ne bo nič skrbelo". Poslanka verjame, da se "nam Teš 6 ne bo zgodil".

Golob: JEK 2 je strateški projekt države

Predsednik vlade Robert Golob je zadovoljen s (skorajšnjo) enotnostjo parlamentarnih strank glede referenduma o JEK-u 2. Politične stranke so s tem državljanom sporočile, da gre za strateški projekt države, ki presega stranke in vladni mandat. "Jedrska energija v kombinaciji s preostalimi obnovljivimi viri lahko Sloveniji zagotovi dolgoročno stabilno oskrbo z električno energijo, ključno vlogo pa ima tudi pri uresničevanju podnebnih ciljev," so Golobove besede posredovali z Ukoma.

Dolgoletni predsednik uprave JEK-a Stanislav Rožman je ob tem sporočil, da ne gre zgolj za odločanje o dolgoročnem koriščenju jedrske energije, temveč za izbiro energetskega koncepta, ki Sloveniji zagotavlja zanesljivo oskrbo z električno energijo po vzdržnih cenah, prehod med najbolj razvite države in energetski prehod v ogljično nevtralnost do leta 2050. Gre za koncept "z roko v roki" med jedrsko energijo in obnovljivimi viri, je poudaril.

NSi pričakuje spremembe zakona o energetiki, sicer napoveduje referendum

Manj enotnosti pa je med strankami glede predloga energetskega zakona, glede katerega posvetovalni referendum predlaga stranka NSi, zaradi česar je bil po prvem branju ustavljen tudi postopek v DZ-ju. Tako kot SDS-ov predlog bo odbor na seji, ki se bo začela 15 minut po koncu, obravnaval tudi predlog NSi-ja.

Vlada sicer s predlaganim energetskim zakonom na novo opredeljuje prednostno rabo energentov, NSi pa so med drugim zmotila določila glede zemeljskega plina in naprav na lesno biomaso. Uporabo lesa bi lahko namreč po predlogu vlade občine omejile zaradi kakovosti zraka, plin pa bi bil kot energetski vir prepovedan za nove stavbe. Glede plina vlada ne popušča, napoveduje pa, da bi z dopolnilom lahko umaknila prepoved uporabe lesne biomase v novogradnjah v strnjenih naseljih.

Sorodna novica Jedrska energija kot nizkoogljični vir, izločitev plina iz ogrevanja stavb

Predstavniki vlade NSi-ju ob tem sicer očitajo zavajanje, saj naj bi opozicijska stranka volivce skušala prepričati, da predlog močno omejuje ogrevanje na plin in lesno biomaso tudi v obstoječih stavbah. "Zakon ne posega v nobeno obstoječo stavbo in v nobeno obstoječo kurilno napravo in ne daje nobene omejitve," je za Radio Slovenija poudaril Hinko Šolinc z ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

A poslancev NSi-ja to ni prepričalo. "Od vladne koalicije pričakujemo, da bo črtala ta sporni 22. člen oz. ga prilagodila tako, da gre prepoved kurjenja in uporabe drv ven in da se zlasti omogoči tudi uporaba plina pri novogradnjah tam, kjer to še vedno želijo," je dejal Matej Tonin. Če njihov predlog ne bo sprejet, napovedujejo zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum.