V karavanškem predoru so slovesno zaznamovali preboj druge predorske cevi. Gre za enega od najpomembnejših infrastrukturnih projektov v državi, ki bo izboljšal pretočnost prometa med Slovenijo in Avstrijo. Promet bo po novi cevi lahko predvidoma stekel do konca leta 2025, nemoteno po obeh ceveh pa šele leta 2029.

"Preboj ni samo simbolično dejanje"

"Preboj tako prve kot druge cevi je ne samo simbolično dejanje, je bistveno več. Gre za prebijanje verige, ene najdaljših verig v Evropi, gre za prebijanje tiste verige, ki je žal v preteklosti večkrat razdruževala tudi pripadnike slovenskega naroda. Vsak preboj in vsaka povezava skozi to verigo je nacionalno dejanje, državotvorno dejanje in zato je današnji dan toliko bolj pomemben," je na slovesnosti poudaril premier Robert Golob.

Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je poudarila pomen karavanškega predora, ki je pomemben ne samo z vidika razvoja prometnega omrežja, ampak širše za celotno družbo. Nove prometne povezave prinašajo koristi tako z vidika izboljšanja mobilnosti, prometne varnosti, zmanjševanja izpustov in s tem varovanja okolja.

Kot je poudarila, je predor del pomembnega evropskega koridorja. "Čez greben Karavank potekajo trgovske poti med zahodno in jugovzhodno Evropo, tu skozi vodijo tudi turistične poti. Vsi vemo, se spomnimo kilometrskih kolon, ki se poleti nabirajo na obeh straneh Karavank," je poudarila.

Dotaknila pa se je tudi zapletov pri izbiri izvajalca, zaradi česar se je preboj na slovenski strani zgodil pozneje kot na avstrijski. "Gradnja zahtevnih infrastrukturnih projektov je vedno kompleksna zadeva, zato nikoli ni mogoče povsem izključiti odstopanj in sprememb, vendar moramo stremeti k temu, da bi jih bilo čim manj," je poudarila.

Pohvalili izvajalca del

Golob je ob tem pohvalil izvajalca del, turško podjetje Cengiz. "Danes smo prav zaradi tega, ker je bil izbran pravi izvajalec, ki se drži svojih pogodbenih obveznosti in se je moral pri gradnji spopasti z izzivi, kot so covid in vdori hribin, tik pred tem, da je projekt skorajda zaključen," je dejal.

Ministrica Bratušek je dodala, da dela zdaj potekajo v skladu z načrti, da bi bila nova cev za promet odprta sredi leta oziroma jeseni leta 2025, ko bo končana nova cev, pa se bo začela temeljita obnova stare.

Predsednik uprave Darsa David Skornšek je za rdečo nit današnjega dne poudaril povezovanje Slovenije in Avstrije. Preboj cevi po njegovih besedah nadgrajuje tesno povezavo med obema državama.

Tudi Skornšek se je zahvalil Cengizu. "1. junija 1991 je ob odprtju prve cevi prvi prevozil predor turški državljan in danes po več kot 30 letih skupaj s turškim partnerjem uspešno prebijamo drugo cev," je dejal.

Današnje slovesnosti so se udeležili tudi član uprave turškega Cengiza Asim Cengiz, koroški deželni glavar Peter Kaiser, turška in avstrijska veleposlanica ter predstavniki Asfinaga.

Kot je izpostavil Skornšek, je rdeča niti današnjega dne povezovanje Slovenije in Avstrije. Preboj cevi po njegovih besedah nadgrajuje tesno povezavo med obema državama. S tem se je strinjal tudi Kaiser, ki je dodal, da se je znova pokazalo, da lahko skupaj storimo zelo veliko.

Predor Karavanke, ki od leta 1991 povezuje Slovenijo in Avstrijo, je najdaljši cestni predor v Sloveniji, hkrati pa tudi edini enocevni avtocestni predor v državi. V letu 2019 kot zadnjem predkoronskem letu je predor na dan prevozilo v povprečju 11.952 vozil, od tega 1393 tovornih. V letu 2023 je bilo vozil 13 odstotkov več, in sicer 13.505, od tega 1697 tovornih. Od odprtja je skozi prvo cev po Skornškovih besedah zapeljalo več kot 83 milijonov vozil.

Priprave so stekle leta 2016

Priprave na izgradnjo druge cevi so stekle leta 2016, decembra 2017 pa sta bila objavljena razpisa za izvajalca del na obeh straneh. Asfinag je izbranega izvajalca v delo uvedel septembra 2018, na slovenski strani pa so zaradi pritožb neizbranih izvajalcev pogodbo s turškim podjetjem Cengiz podpisali šele januarja 2020. Uvedba v delo je bila marca 2020.

Gradnja 3546 metrov dolgega slovenskega dela druge predorske cevi je tako stekla šele avgusta 2020, precej pozneje kot na avstrijski strani, kjer so že septembra 2021 izkopali svoj 4402 metra dolg del predora do slovenske meje. S slovenske strani je preboj uspel v začetku letošnjega marca.

Dela se v predoru izvajajo 24 ur na dan

Trenutno je v taboru Cengiza vključno s podpornim osebjem prisotnih približno 150 oseb, sicer pa vključno s podizvajalci na gradbišču dela okoli 200 delavcev. Dela se v predoru izvajajo 24 ur na dan.

Po preboju je treba izvesti še nekatera druga izkopna dela, ki bodo končana do konca aprila. V drugi polovici leta je nato predvidena izvedba ostalih zaključnih gradbenih del v predoru.

Skupna količina izkopanega materiala je ocenjena na 428.000 kubičnih metrov, s čimer bi zapolnili 171 olimpijskih bazenov, količina porabljenega betona pa na 195.000 kubičnih metrov oziroma za 78 olimpijskih bazenov. Skupna dolžina vgrajenih sider znaša 359.000 metrov ali 125 višin Triglava, skupna teža jeklenih materialov pa je enaka teži Eifflovega stolpa.

Pogodbena vrednost del je brez DDV-ja znašala 98,55 milijona evrov, vendar se je zaradi podražitev materialov, energentov in gradbene mehanizacije z aneksom povečala za sedem odstotkov na 105,97 milijona evrov.

Po zaključku gradbenih in pleskarskih del v predoru je od decembra predvidena vgradnja elektrostrojne opreme. Načrtovano je, da bo nova, vzhodna cev predora Karavanke odprta za promet do konca leta 2025. Nato sledi zaprtje in celovita sanacija obstoječe, zahodne cevi, promet pa bo potekal dvosmerno po novi cevi.