Po uvodnih nagovorih je sejem, katerega častna gostja je letos Slovenija, odprl vrata.

Knjige so lahko gradniki in dajejo smisel mnogim mladim generacijam, je med drugim dejal Rusjan. Zgodbe, ki jih pripovedujejo avtorji, so po njegovih besedah bistveni del človeštva. "In če je zgodovina pripovedovanja zgodb zgodovina sama, so enako kot literatura in jezik tudi slike in podobe bistveni del našega obstoja."

Ilustracije v knjigah za otroke in mladino z zgodbami, poezijo, stripi ali grafičnimi romani so tudi bistveni del učenja in razvijanja orodij, ki jih mladi potrebujejo, da si osmislijo svet. Razumevanje jezika podob pa je enako pomembno kot razumevanje zapletenega besedila, saj oboje omogoča odprte, strpne in radovedne skupnosti, je med drugim povedal sekretar.

Dodal je, da "z velikim ponosom gledamo na široko paleto literature za otroke in mladino, ki je objavljena v Sloveniji. Nekatere izmed teh knjig so bile temelj za razumevanje sveta za mnoge mlade generacije. Druge so se pojavile šele nedavno, da bi nahranile domišljijo naših otrok in mladih ter tistih izmed nas, ki z njimi beremo in zato ostajamo mladi po srcu."

Marko Rusjan je svoj nagovor sklenil z besedami: "Naj letošnji sejem otroške in mladinske literature v Bologni in Slovenija kot njegova častna gostja prineseta dobre knjige čim več mladim. In mir za vse otroke sveta."

V središču slovenska ilustracija v vsej svoji raznolikosti
V ospredju letošnje predstavitve bo slovenska ilustracija, v programu, ki je nastal pod okriljem Javne agencije za knjigo RS, pa se bo zvrstilo več spremljevalnih dogodkov. Sejem so odprli v osrednji dvorani, kjer se predstavlja Slovenija kot častna gostja. Direktorica JAK-a Katja Stergar, je dejala, da je sejem v Bologni vedno mesto presenečenj. Kot je izrazila upanje, bo letos za obiskovalce presenečenje slovenska ilustratorska razstava, ki jo pripravlja Center ilustracije.

Ta je na ogled v posebnem paviljonu z naslovom And then what happens? (In kaj sledi potem?), na kateri je predstavljenih 44 imen, od tega jih je 12 še posebej izpostavljenih. Še 15 ilustratorjev pa so izbrali za istoimenski spremljajoči katalog, da bi na ta način prikazali vso stilsko raznolikost slovenske ilustracije. Strokovna skupina je z izborom želela prikazati vso stilsko raznolikost slovenske ilustracije. Poskušali so vključiti čim več avtorjev iz različnih generacij, ki delujejo tako na področju domišljijske kot stvarne ilustracije.

Razstava je na ogled v paviljonu, ki sta ga zasnovali arhitektki Sara&Sara (Sara Badovinac in Sara Škarica) v obliki dvovišinskega baldahina po vzoru renesančnih knjižnic. Kot je izpostavila direktorica JAK-a, postavitev razstave "obiskovalcem predstavlja ilustracije na subtilen in hkrati impresiven način. Ilustracija pa nikoli ne stoji sama zase, vedno so poleg originalov in reprodukcij predstavljene tudi knjige in z njimi slovenski avtorji in založniki. Slovenska ustvarjalnost z razstavo ter tudi z množico dogodkov na sejmu in na različnih lokacijah v mestnem središču na edinstven in neponovljiv način prikazuje svojo širino in raznolikost."

Na nacionalni stojnici se predstavlja večina slovenskih založnikov, ki izdaja knjige za otroke in mladino. Založbi Mladinska knjiga in Morfem bosta imeli tudi samostojni stojnici. Po besedah direktorice Javne agencije za knjigo RS (JAK) Katje Stergar so zaradi povečanega interesa slovenskih založnikov nacionalno stojnico povečali in omogočili prostor tudi založbam KUD Sodobnost International, Muck Blažina, Pivec, Zala, Malinc, Miš in Sanje.

Slovenski ilustratorski prostor se ponaša z dobrimi izdajami, ki ponujajo različne žanre in sloge, od otroških knjig, stripov in plakatov do digitalnih umetniških del. Njegova kakovost se kaže v izvirnosti, raznolikosti, estetiki in globini izražanja. Mnogi slovenski ilustratorji se uveljavljajo tudi na mednarodnem prizorišču, kjer s svojim delom navdušujejo strokovne žirije. Tam avtorji prejemajo nagrade in so vključeni v kurirane razstave, antologije ter revijalne izdaje, so povedali pri Mladinski knjigi. Založba KUD Sodobnost International je še omenila prednost prostih rok pri izdaji knjig, ker je trg majhen in so izidi odvisni tudi od subvencij. Tega pri založbah na večjih trgih ni.

Pri založbah KUD Sodobnost International, Miš in Morfem sodelujejo tako z uveljavljenimi ilustratorji kot s tistimi, ki so šele na začetku svoje poti, medtem ko pri Mladinski knjigi mlajši ilustratorji, ki želijo ilustrirati na področju otroške in mladinske literature, najprej začnejo sodelovati z njihovimi leposlovnimi revijami Ciciban in Cicido. Založbe ilustratorja izberejo v sodelovanju z uredniki leposlovnih izdaj in likovno urednico, pri čemer je glavno vprašanje, katere ilustracije bi z besedilom ustvarile najboljšo kombinacijo.

Cilj predstavitve založb na knjižnem sejmu je večplasten. Prizadevajo si promovirati svoje izdaje in avtorje ter pritegniti pozornost bralcev, knjižničarjev in drugih strokovnjakov v knjižni industriji. Z dobrim pristopom lahko ustvarijo zanimanje za svoje knjige in privabijo potencialne kupce, distributerje in poslovne partnerje. Poleg tega je knjižni sejem tudi priložnost za izmenjavo idej ter izkušenj med založniki in strokovnjaki za knjižno industrijo, kar lahko vodi k novim sodelovanjem, inovacijam in poslovnim priložnostim.

Slovenija se bo v celoti s svojimi avtorji in drugimi vsebinami, kot je film, predstavila na več dogodkih ne samo znotraj sejma, ki je namenjen izključno strokovni javnosti, ampak tudi na več mestnih prizoriščih za občinstvo. Med avtorji, ki bodo nastopili s svojimi knjigami, prevedenimi v italijanščino, bodo Jana Bauer, Peter Škerl, Jurij Devetak, Nataša Konc Lorenzutti, Marko Kravos, Peter Svetina in Anja Štefan.

Številne knjige slovenskih izložb tudi na italijanskem trgu
Pri Mladinski knjigi so prepričani, da bo slovenska razstava na knjižnem sejmu v Bologni odlična in bo dobro predstavila visoko raven naših ilustracij. S tem se strinjajo tudi pri KUD Sodobnost International in poudarjajo dobro sodelovanje z italijanskimi založniki, kar potrjuje dejstvo, da so na italijanski trg prodali pravice za 16 svojih knjig. To predstavlja približno desetino vseh njihovih prodaj na tuje trge v zadnjem triletju.

Od leta 1946
Sejem otroških knjig v Bologni je prvič zaživel leta 1964, v času, ko so strokovnjaki in profesorji postavili temelje študiju italijanske otroške književnosti. Od samega začetka je na njem prisotna tudi Slovenija – letos kot častna gostja.

Danes vodilni svetovni knjižni sejem, posvečen založništvu za otroke in mladino, se je rodil v času, ko je po besedah direktorice Elene Pasoli Bologna doživljala pomemben trenutek v zgodovini italijanskega šolstva, saj so strokovnjaki in profesorji postavili temelje študiju italijanske otroške književnosti. Sejem je tudi stičišče za trgovanje z avtorskimi pravicami na tem področju in središče, ki spodbuja razpravo o sedanjosti in prihodnosti založništva. Prav tako je platforma za nastajanje novih idej.

Slovenija je naziv častne gostje na sejmu v Bologni pridobila leta 2018. Za vidnost predstavitve si je izbrala logotip ŠČŽ, s katerim namiguje na značilnost svojega jezika. Program, s katerim se predstavlja Slovenija, je po besedah direktorice sejma zanimiv in obsežen.

Sicer pa med temami, ki bodo v središču letošnjega sejma, Pasoli omenja trajnostnost kot eno ključnih vprašanj za svetovno založniško industrijo. O tem bodo v sodelovanju z Združenimi narodi in Mednarodnim združenjem založnikov spregovorili na okroglih mizah. Temu bo posvečena tudi knjižna razstava Reading for a Healthy Planet: Inspiring Children's Books to Help Achieve a Sustainable Future (Branje za zdrav planet: Navdihujoče otroške knjige za pomoč pri doseganju trajnostne prihodnosti). V izboru je 70 knjig, ki podpirajo cilje trajnostnega razvoja ZN-a.

Tudi o izzivih, ki jih prinaša umetna inteligenca
Govorili bodo tudi o tujih založniških trgih, od slovenskega do kitajskega. V središču bo znova Afrika, razpravljali pa bodo tudi o kulturah avtohtonih manjšin, o zastopanosti afroameriških in afrolatinskoameriških avtorjev in o temah v mainstream založništvu. Nadaljevali bodo tudi pogovore o izzivih, ki jih je pred založništvo postavila umetna inteligenca. Primerjali bodo pristope, vizije in mogoče scenarije, pravi direktorica.

Med obiskovalci sejma so že vsaj dve desetletji tudi producenti in profesionalci iz sveta televizije in filma, ki so na preži za novimi zgodbami in liki, ki bi jih lahko prenesli v televizijske, filmske in animirane produkcije. Od letos dalje bo sejem omogočal nov poslovni prostor za televizijske oziroma filmske pravice, da bi spodbujali mreženje med filmskimi in televizijskimi producenti in založniškim svetom ter tako spodbudili še več prenosov knjig na zaslone.

Na letošnjem sejmu se predstavlja 1500 razstavljavcev iz približno 100 držav in regij sveta. Med državami, ki se v Bologni predstavljajo prvič, so med drugim Angola, Belorusija, Benin, Bolivija, Kamerun, Kolumbija in Luksemburg.