Na zunanjem ministrstvu, ki ga vodi Pahorjeva strankarska kolegica Tanja Fajon, so ocenili, da je Pahor primeren kandidat za zasedbo pomembnega in uglednega položaja na Zahodnem Balkanu, ki velja za slovensko strateško območje, zato so se odločili, da slovenska diplomatska mreža pomaga nekdanjemu predsedniku pri kandidaturi. Neuradne ocene so, da je Pahor primeren kandidat, ki izpolnjuje pogoje za zasedbo položaja, je poročal časopis Delo.

Pahor mora sicer za položaj posebnega odposlanca EU-ja oddati osebno prijavo pri Evropski službi za zunanje delovanje, ki jo vodi Josep Borrell, kar po podatkih Dela še ni storil – naj pa bi Pahor užival Borrellovo podporo. Na predlog visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja odločitev o imenovanju nato sprejme Svet EU-ja oziroma države članice.

Pahorja pri njegovem naskakovanju Lajčakovega položaja podpira tudi predsednik vlade Robert Golob. Kot so sporočili iz premierjevega urada, Golob izraža "brezpogojno podporo" Pahorju pri kandidaturi za posebnega predstavnika EU-ja za dialog med Beogradom in Prištino.

V ta namen je premier v preteklem mesecu opravil številne bilateralne pogovore z voditelji evropskih držav kot tudi z najvišjimi predstavniki Evropske unije.

"Premier Golob je prepričan, da je nekdanji predsednik Pahor s svojim dosedanjim političnim delom in izkušnjami dokazal, da je veliki prijatelj držav Zahodnega Balkana in so njegova prizadevanja, kot tudi prizadevanja Slovenije, usmerjena v vključitev držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo, zagotavljanje miru in stabilnosti na Zahodnem Balkanu in s tem celotne Evrope," so še sporočili.

Miroslavu Lajčáku drugi dveletni mandat poteče konec avgusta.

Pahor je lani decembra, ko mu je potekel enoletni status nekdanjega predsednika republike, ki krije stroške delovanja pisarne z dvema zaposlenima, ustanovil zasebni zavod Prijatelji Zahodnega Balkana. Poslanstvo zavoda je vključitev držav regije v EU, spodbujanje dialoga, sprave in gospodarskega razvoja.

Del lobiranja za Pahorja opravlja tudi svetovalni odbor omenjenega zavoda, v katerem so med drugimi nekdanja visoka predstavnica EU-ja za zunanjo in varnostno politiko Catherine Ashton, nekdanji švedski premier in visoki predstavnik OZN-a za BiH Carl Bildt, nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor, nekdanja albanska predsednica Atifete Jahjaga, nekdanji predsednik Srbije Boris Tadić in nacionalni koordinator za Zahodni Balkan Peter Grk.