NSi-jev poslanec Janez Žakelj je po seji v izjavi za javnost navedel, da so sprejeli 25-stransko poročilo komisije, ki bo vključeno v letno poročilo Knovsa. Ob tem so sprejeli še sklep, ki poslancem DZ-ja omogoča vpogled v sklepe in ugotovitve komisije. "Gre za 12 sklepov, ki so označeni s stopnjo zaupno, tako da vam jih ne morem konkretno komentirati," je dejal. Po Žakljevih besedah so ti sklepi povezani z aretacijo dveh ruskih vohunov. Glede tega ga sicer žalosti, da se predsednik vlade Robert Golob ni odzval vabilu Knovsa.

Knovs je ugotovil tudi neskladja med pojasnili Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) in Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), saj da je direktor Sove Joško Kadivnik prestavitev datuma hišne preiskave prvotno razlagal s tem, da je agencija ocenila, da bi se Rusija na to lahko odzvala s povračilnimi kibernetskimi napadi v času drugega kroga lokalnih volitev in referenduma.

Pozneje pa je Kadivnik kot razlog za prestavitev navajal predvsem operativno-taktične razloge. Knovs je zaradi razlik v teh navedbah sprejel sklep, da naj preiskovalna komisija DZ-ja, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih državnih organov, sooči direktorja NPU-ja in Sove. Iz izjav predsednika te komisije Aleša Rezarja (Svoboda) je Žakelj razbral, da sta direktorja v sozvočju. "Tudi jaz lahko ugotovim, da sta se v pol leta sozvočila," je dejal.

Neskladja med izjavami Kadivnika in Lindava

Knovs je več neskladij ugotovil tudi med navedbami nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava ter Kadivnika. Bistveno neujemanje je po njegovi oceni glede trditev, da je Golob domnevno vplival na prestavitev hišne preiskave oz. aretacije ruskih vohunov. Neskladne z navedbami direktorja Sove so tudi navedbe Lindava o tem, kdaj je ta bil obveščen o prestavitvi aretacije, je dodal Žakelj.

Žakelj ugotavlja, da je Generalna policijska uprava (GPU) pokazala manjšo pripravljenost za sodelovanje, kot jo od nje pričakuje Knovs. Pisna gradiva o komunikaciji med policijo in Sovo so od GPU-ja namreč zahtevali že na začetku decembra, na kar so sprva dobili odgovor, da komisija za to ni pristojna, ko pa so gradiva znova zahtevali s sklicevanjem na zakonodajo, pa jim je GPU posredoval dokument, ki je bil enak dokumentu, ki jim ga je posredovala Sova.

Na tretji poziv konec januarja jim je GPU pojasnil, da je zahtevana dokumentacija nastala v okviru predkazenskega postopka, ki ga je vodil NPU, zato naj se z zahtevkom obrnejo na tožilstvo. "Naša komisija ni pristojna za pridobivanje podatkov od sodišč," je dejal Žakelj. Zaradi pogostosti tovrstnih težav si želi, da bi imela stalna komisija Knovsa podobna pooblastila kot začasne preiskovalne komisije DZ-ja.

Zakaj ni dokumentacije?

Komisija namreč ugotavlja, da po trditvah vodstva GPU-ja o poteku preiskave in usklajevanju med Sovo in NPU-jem ne obstaja "praktično nobena pisna dokumentacija", nad čimer Knovs po Žakljevih navedbah izraža presenečenje in zaskrbljenost.

Knovs "ne more z gotovostjo ne potrditi ne izključiti domnevnega nedovoljenega političnega vplivanja predsednika vlade na delovanje nadzorovanih služb v primeru postopka aretacije ruskih vohunov", je poudaril Žakelj.

Dodal je, da so med celotnim postopkom nanj, na komisijo in na poslanko NSi-ja Vido Čadonič Špelič vršili pritisk. "Stalno so krožile neke informacije, da bomo kazensko ovadeni, kar zagotovo kaže na določene pritiske," je povedal.

Kot opozicijski poslanec pa je Žakelj dejal še, da pri soočenju izjav Lindava in nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar z izjavami Kadivnika in direktorja NPU-ja Darka Muženiča, bolj zaupa v izjave tistega, ki je za svoja načela pripravljen žrtvovati svoj položaj, in ne v izjave tistega, ki za svoje pričanje v službi dobi nagrado. Kot opozicijskega poslanca ga ob tem žalosti, da se premier ni odzval na vabilo Knovsa, čeprav je trdil, da lahko s pričami in dokumenti pokaže, da ni vplival na zamik datuma aretacije oz. hišne preiskave.

"To zagotovo ne vpliva pozitivno na zaupanje v te službe in niti na zaupanje v premierja," je sklenil Žakelj.

Član Knovsa Uranič: Žakelj nezakonito razkriva tajne podatke

Predsednik Knovsa Žakelj si je "znova privoščil grobo zlorabo dela komisije, veljavne zakonodaje ter dolžnosti varovanja zaupnih podatkov". "Komisijo, tako kot že nekajkrat do zdaj, očitno uporablja za lastno politično promocijo in promocijo svoje stranke, in sicer na račun delovanja delovnega telesa DZ-ja, ki bedi nad delom varnostnoobveščevalnih služb v državi," je v odzivu na Žakljeve besede zapisal član Knovsa Teodor Uranič (Svoboda).

Po njegovih besedah Žakelj manipulira z zaupnimi informacijami, povezanimi z aretacijo ruskih vohunov decembra 2022, ter potvarja sklepe komisije. "Nad njegovim ravnanjem sem zgrožen, česa takšnega si v zgodovini delovanja Knovsa po mojem vedenju ni privoščil noben predsednik te pomembne nadzorne komisije," je še v odzivu zapisal Uranič in dodal, da bi moral NSi premisliti o primernosti Žakljevega vodenja komisije.

Uranič je ob tem opozoril tudi na dejstvo, da ima NSi v komisiji kar štiri člane, kar prestavlja večino, zato lahko NSi-jevi poslanci lastnoročno sprejemajo sklepe in odločitve.

Sova: Knovs je dobil vsa pojasnila in vso dokumentacijo

V Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) so po izjavi predsednika komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Žaklja v odzivu zapisali, da je Knovs dobil "vsa pojasnila, skupaj z dokumentacijo, ki se niso spreminjala". Sova je pri izvajanju vseh aktivnosti zoper prijeta pripadnika tuje obveščevalne službe ravnala zakonito in strokovno, so ponovili.

"Slovenska obveščevalno varnostna agencija (Sova) je pri izvajanju vseh aktivnosti zoper prijeta pripadnika tuje obveščevalne službe ravnala zakonito, strokovno in predlagala aktivnosti v skladu z odredbo sodišča. Knovsu so bila podana vsa pojasnila, skupaj z dokumentacijo, ki se niso spreminjala, kot jasno izhaja tudi iz obvestila agencije za javnost z dne 26. 10. 2023 in pričanja direktorja agencije pred preiskovalno komisijo 19. 3. 2024," so za STA sporočili iz Sove.

Prav tako je bil Knovs po njihovih besedah seznanjen s podatki in dokumenti o ugledu agencije v mednarodni obveščevalni skupnosti, ki nikoli ni bil omajan, "še več, agencija je s svojimi aktivnostmi še okrepila svoj ugled in zaupanje v svoje delo".

Rezar: Opozicija izvaja politično obračunavanje

Predsednik parlamentarne komisije, ki preiskuje sume vpletanja politike v policijo, Aleš Rezar se je na Žakljeve ocene glede tega, komu bolj zaupa, odzval, da ima tisti, ki je na delovnem mestu, "absolutno bistveno več za izgubiti" kot pa nekdo, ki ni na delovnem mestu. Meni še, da opozicija medijski prostor izkorišča za politično obračunavanje, in pričakuje, da se bo to do evropskih volitev samo še stopnjevalo.