Kosovo ostaja nemiren del Zahodnega Balkana, saj se je v zadnjem času odprlo več novih perečih tem v odnosu do Srbije. V štirih občinah na severu Kosova bo danes potekal referendum o razrešitvi županov, potem ko so bili v občinah z večinsko srbskim prebivalstvom zaradi bojkota Srbov izvoljeni Albanci. Priština je nedavno za uradno valuto sprejela evro, jedro spora med srbskimi in kosovskimi oblastmi je tudi skorajšnje sprejetje Kosova v Svet Evrope. O vseh odprtih vprašanjih in razmerah na Kosovu smo se pogovarjali z RTV-jevim dopisnikom iz Beograda Boštjanom Anžinom.

Kosovo na poti v Svet Evrope. Srbija: To je dan sramote.

Parlamentarna skupščina Sveta Evropa je prejšnji teden odboru zunanjih ministrov članic priporočila sprejem Kosova v to vodilno mednarodno organizacijo za varovanje človekovih pravic in vladavine prava v Evropi. Dokument je pripravila poročevalka za Kosovo Dora Bakojanis, ki je presodila, da je Priština kljub skrb vzbujajočemu slabšanju stanja človekovih pravic, še posebej ko gre za pravice manjšin, pripravljena nadaljevati reforme, da bi učinkovito zaščitila vse državljane Kosova.

Na Kosovu so odločitev pozdravili, v Srbiji so jo označili kot dan sramote za Svet Evrope. Tako je ob odločitvi skupščine srbski minister za zunanje zadeve Ivica Dačić dejal, da Priština že 11 let zavrača ustanovitev Skupnosti srbskih občin in nad Srbi "izvaja politiko terorja in etničnega čiščenja" ter da so "spodkopali temelje mednarodnega prava".

"Veliko tega, kar slišimo v medijih, je izrečenega tudi za domačo javnost," je poudaril Anžin. "Kočljiva politična vprašanja tako postanejo teren za nabiranje političnih točk."

Majhni koraki v mednarodno skupnost

Srbija Kosova ne priznava in je dolgo oporekala tudi vključitvi Kosova v mednarodne organizacije. Odnos med državama je spremenil tudi ohridski sporazum, ki sta ga državi sprejeli lani. Srbski predsednik Aleksandar Vučić ga je sicer podprl, a ga ni podpisal, saj je dejal, da ga bodo izvajali do tiste mere, kot bo to pač dopuščala srbska ustava. Vendar v 4. členu sporazuma izrecno piše, da "Srbija ne bo nasprotovala članstvu Kosova v kateri koli mednarodni organizaciji".

To je bil usodni trenutek, pravi Anžin, po katerem so se na Zahodu odločili, da bodo s sprejemom Kosova v mednarodne institucije nadaljevali. Vstop Kosova v Svet Evrope tako ni daleč, ocenjuje Anžin, saj ga je večina članic že priznala. Veliko drugačna situacija bi bila v Združenih narodih, kjer ima Srbija močno podporo Rusije.

Srbija je medtem spremenila strategijo in ne oporeka članstvu Kosova v Svetu Evrope zaradi njegove vprašljive državnosti, pravi Anžin, ampak zato, ker Kosovo ni izpolnilo obljube, da bo na območju s srbsko večino ustanovilo Skupnost srbskih občin.

Še vedno brez dogovora o Skupnosti srbskih občin

Skupnost občin z večinskim srbskim prebivalstvom, ki jo je predvidel sporazum o normalizaciji, podpisan leta 2013 v Bruslju, je bila v priporočilu za Svet Evrope navedena kot ena izmed treh ključnih zadev, ki jo mora urediti Kosovo na poti v Svet Evrope. Zaveznice ZDA, Nemčija, Velika Britanija, Francija in Italija sicer pritiskajo na Prištino, da vzpostavi zvezo občin, grška poročevalka Bakojanis pa je medtem poudarila, da je to stvar "notranjih pristojnosti Kosova in ni povezano s sprejemom v Svet Evrope".

Skupnost srbskih občin je predlagana samoupravna skupnost občin etničnih Srbov na Kosovu, ki naj bi jo po sedanjem predlogu sestavljalo deset občin.

Srbi so sprva upali, da bo skupnost občin postala nekaj podobnega kot entiteta Republike Srbske znotraj Bosne in Hercegovine, razlaga Anžin, česar v Prištini niso hoteli. Kosovski premier Albin Kurti je pred prevzemom oblasti strogo zavračal vzpostavitev zveze občin, vendar ga je mednarodni položaj prisilil, da je na koncu vanjo privolil, saj je vedel, da bi brez tega glasovanje v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope lahko potekalo drugače. Prav tako se je tudi upiral vrnitvi zemljišča srbskemu samostanu Visoki Dečani, kar je pred leti odločilo tudi ustavno sodišče.

V štirih občinah referendum o razrešitvi županov

Srbija in Kosovo sta leta 2013 po desetih krogih pogajanj v Bruslju vendarle sklenila dogovor o normalizaciji odnosov. Glavna pogajalca sta bila takratna premierja Ivica Dačić in Hashim Thaci.

A Skupnost srbskih občin je vendarle ostala neizpolnjena obljuba, razmere pa so se zaostrile ob lokalnih volitvah, ki bi morale potekati že decembra leta 2022, vendar so jih zaradi zaostrenih varnostnih razmer nato preložili na april. V štirih občinah z večinsko srbskim prebivalstvom na severu Kosova so ob strogih varnostnih ukrepih volitve sicer potekale, a so jih z izjemo ene kandidatke bojkotirali vsi Srbi. Glasovalo je 1567 volilnih upravičencev oziroma 3,47 odstotka volivcev.

Srbi niso hoteli sprejeti albanskih novoizvoljenih županov v občinah, kjer predstavljajo več kot 95 odstotkov prebivalstva, in so zahtevali, da nelegitimni župani odidejo. Napetosti so se stopnjevale, sledili so veliki protesti in spopadi z Natovimi silami Kfor, kjer je bilo ranjenih več kot 75 ljudi in tudi 25 pripadnikov Kforja. "To je bil za Prištino dodaten vzvod, da tam še okrepi svoje policijske enote," dodaja Anžin.

Posledica vsega tega je bil tudi izstop Srbov iz kosovskih institucij. "Mislim, da je s tem Beograd storil kar precejšnjo napako, saj so z izstopom iz institucij – iz policije, sodstva in drugih – ta mesta zapolnili Albanci," pravi Anžin. Albanski župani v teh občinah tako nimajo podpore, po drugi strani pa tudi srbska večina nima več nikakršnih vzvodov moči.

Pod pritiskom Evropske unije so iskali možnosti, kako volitve ponoviti, nato je Priština predstavila svojo pobudo za referendum, na katerem bi volivci glasovali o odstopu štirih županov. Največja srbska stranka na Kosovu, Srbska lista, referendumu očita, da ga ni mogoče izvesti, saj so volilni imeniki napihnjeni in da potrebne večine sploh ne bi mogli zagotoviti, saj bo referendum veljaven le v primeru več kot 50-odstotne udeležbe. Referendum, ki poteka danes, bo bojkotirala.

Priština Srbski listi očita, da je se za to odločila pod pritiskom Beograda, saj je sprva zbirala podpise za referendum, a pozneje pozvala k bojkotu. "Nobena stran ni pripravljena popustiti," pravi Anžin in dodaja, da lahko kvečjemu pričakujemo še kakšen dodaten incident.

"Življenje med dvema ognjema"

"Položaj Srbov na Kosovu res ni prijeten," še razloži Anžin. "Vendar tisto, kar izjavlja politični vrh Beograda, ni nujno tisto, kar si želijo Srbi na severu Kosova." Srbsko listo, ki tam deluje s podporo Beograda, marsikdo obtožuje, da deluje po podobnem sistemu kot Vučićev sistem v Beogradu in "da si je uzurpirala vse vzvode moči in ji na prvem mestu ni boljše življenje Srbov na severu Kosova, ampak predvsem lastni interesi," doda Anžin. Stranka tako popolnoma prevladuje in je na zadnjih volitvah osvojila vseh deset mandatov, ki v kosovskem parlamentu pripadajo srbski manjšini.

"Živeti tam je v bistvu življenje med dvema ognjema, med Kurtijem in Vučićem," razloži dopisnik iz Beograda. "Prebivalci so pogosto slabo obveščeni, še posebej o ukrepih, ki naj bi se jih neposredno dotikali, pri političnem odločanju pa imajo še najmanj besede oni sami."

Življenje Srbov je dodatno otežila tudi sprememba valute, saj je Kosovska centralna banka sporočila, da bo odločitev o plačilu v evrih dosledno uveljavljala. Plačilo v dinarjih pa ima poleg težkih zapletov, s katerimi so se spoprijemali predvsem upokojenci in prejemniki socialne pomoči, tudi simbolni pomen. "Srbski dinar je ob srbskih zastavah, ki tam plapolajo, eno zadnjih obeležij tega, da je to po mnenju Srbije njeno ozemlje," poudarja Anžin.

"Mislim, da so zelo razočarani," še opaža Anžin. "To res ni eksodus, kot ga opisuje Vučić, ampak ljudje državo zapuščajo iz razlogov, ki jih lahko vsi razumemo. Želijo normalno življenje v normalni demokratični družbi."

Nujna uveljavitev vladavine prava

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je tako vendarle priporočila sprejem Kosova v mednarodno organizacijo za varovanje človekovih pravic in vladavine prava v Evropi. "V prvi vrsti to pomeni pristop h kupu deklaracij, kar se tiče človekovih pravic, in uveljavljanje vladavine prava," pravi Anžin. Med najpomembnejšimi je vsekakor dostop do Evropskega sodišča za človekove pravice, kar je ob nedavnem obisku na Kosovu poudarila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. "Ne gre le za politično odločitev, ampak za temeljne demokratične vrednote, vladavino prava, do katere morajo imeti vsi dostop," dodaja Anžin.

Medtem pa v Združenih narodih po Vučićevem mnenju nastaja še ena diplomatska ofenziva, pravi Anžin, saj Ruanda in Nemčija predstavljata resolucijo o Srebrenici, ki pa ji Beograd nasprotuje in oporeka odločitvi Meddržavnega sodišča v Haagu o genocidu v Srebrenici.

Vprašanje dialoga med Prištino in Beogradom ključna težava Zahodnega Balkana

V diplomatskih kuloarjih pa je pretekli teden završalo, da želi nekdanji predsednik Slovenije Borut Pahor poseči v razmerje med Beogradom in Prištino kot posebni odposlanec Evropske unije za dialog med Prištino in Beogradom ter druga regionalna vprašanja na Zahodnem Balkanu. Po mnenju Boštjana Anžina Pahorjeva odločitev ni nepričakovana, saj je Pahor opravil veliko dela v diplomaciji na Balkanu.

Sorodna novica Pahor: "Presenetilo me je, da je več vere v širitveni proces v EU-ju kot pa na Zahodnem Balkanu"

"Na Zahodnem Balkanu je žal še vedno zelo velik uspeh dobiti vse voditelje za isto mizo," opozarja Anžin, a dodaja, da vprašanje dialoga med Beogradom in Prištino ostaja ključen problem, ki visi nad celotnim Zahodnim Balkanom, zaradi česar bo to v naslednjih tednih in mesecih zagotovo pomembna tema. "Slovenci poznamo tamkajšnje razmere, a je Kosovo medtem postalo država, o kateri govorijo največje sile," dodaja Anžin.

Slovenija bi kljub temu zaradi poznavanja in razumevanja obeh strani ter izkušenj ob vstopu v EU vendarle lahko odigrala večjo vlogo na diplomatskem parketu, dodaja Anžin, tudi zato, ker je nestalna članica v Varnostnem svetu ZN-a. "Vendar bo brez dobre volje na obeh straneh – torej v Beogradu in Prištini – to zelo težko, saj je nezaupanje v tem trenutku tako veliko, da bo za kakšen resen preboj v diplomaciji premalo samo posredovanje od zunaj," zaključi Anžin.