Ob koncu dvodnevne mednarodne konference na temo Zahodnega Balkana v EU-ju, ki je potekala v Ljubljani, je Borut Pahor dejal, da je na Zahodnem Balkanu vse manj optimizma glede širitve EU-ja. "Na konferenci je bilo opaziti ogromne razlike v pogledih na nekatera bistvena vprašanja glede območja Zahodnega Balkana. Zlasti pa me je presenetila sprememba, da je danes več vere v širitveni proces v Evropski uniji kot pa v državah Zahodnega Balkana," je nekdanji predsednik republike in ustanovitelj zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana dejal na novinarski konferenci.

Opozoril je, da se je v zadnjih 20 letih od velike širitve EU-ja, ko se je povezavi pridružila tudi Slovenija, zaupanje v širitveni proces v državah Zahodnega Balkana izgubilo. "Številni tudi ne verjamejo, da bodo tako EU kot države tega območja do leta 2030 pripravljeni na širitev. Te ovire pa bo treba premostiti," je poudaril.

Sorodna novica Prijatelji Zahodnega Balkana: Regija bi že zdavnaj morala biti v EU-ju

Dodal je, da bi se Unija in države Zahodnega Balkana morale zavezati, da bodo do leta 2030 pripravljene na širitev EU-ja. "To bi pomenilo, da se po 20 letih končno tudi za Zahodni Balkan določi nekakšen prelomni datum, ki bi dvignil energijo za izpeljevanje potrebnih reform, katerih izvajanje zdaj marsikje zaostaja," je prepričan. Ob tem je izrazil mnenje, da je le širitev EU-ja na Zahodni Balkan prava trajnostna rešitev za varnost in blaginjo prebivalcev tega območja.

V odgovoru na novinarsko vprašanje je ponovil tudi, da želi kandidirati za položaj posebnega odposlanca EU-ja za dialog med Beogradom in Prištino. Pri tem je opozoril, da je dialog med državama zastal, brez njega pa po Pahorjevem mnenju ne bo mogoče doseči ciljev za zagotovitev varne prihodnosti Srbije in Kosova.

Mednarodno konferenco je organiziral zavod Prijatelji Zahodnega Balkana, 28 govornikov iz 19 držav, med njimi številni visoki diplomati, nekdanji predsedniki držav in premierji so v petek in danes razpravljali predvsem o širitvi EU-ja in številnih izzivih na območju.