Ob prvem maju so sindikat Mladi plus, društvo Iskra, CEDRA in Zasuk organizirali protest, na katerem so opozarjali na slabe delovne razmere. Protest se je začel na Kongresnem trgu, kjer so se slišali govori in delavske pesmi, potem pa so se po Slovenski cesti odpravili še do Miklošičevega parka, kjer je potekal drugi del protesta.

Sorodna novica Na prvomajskih srečanjih pozivi k neprekinjenemu boju za delavske pravice

Organizatorji so poudarili, "da imamo delavke in delavci vsako leto vedno manj razlogov za praznovanje, medtem ko se skrbi, nezadovoljstvo in jeza povečujejo. Življenjski stroški naraščajo, naše plače pa stagnirajo. Na delovnih mestih se izkoriščanje stopnjuje, produktivnost se povečuje, število ur, ki smo jih primorani preživeti v službi, pa je vedno večje. Delodajalci nenehno iščejo nove načine za ustvarjanje še več dobička." Dodali so tudi, da se vedno bolj širi prekarnost in da "počasi razpadajo sistemi socialne države, gospodarstvo pa medtem ustvarja rekordne dobičke, od katerih delovni ljudje nimamo popolnoma nič. Z delom ob praznikih in nedeljah, z delom v izmenah, ki kršijo našo pravico do počitka, nas vse bolj izkoriščajo, nam jemljejo več časa."

Opozarjajo tudi, da se s poglabljanjem revščine ogroža osnovno preživetje in da si delovni ljudje zaslužijo boljše življenjske razmere. "Brez skrbi, kako bomo plačali vedno višje zneske na položnicah, ali bomo jutri še imeli streho nad glavo, ali se bomo upokojili ob normalni starosti. Življenje brez kronične zgaranosti, brez posledic, ki jih izkoriščanje pušča na naših telesih."

Mojca Žarek: Pri prekarnih oblikah dela ni delavskih in socialnih pravic

Iz sindikata Mladi plus je Mojca Žarek pojasnila, da je širjenje prekarnosti na trgu dela nesprejemljivo. "Pri prekarnih oblikah dela ni nobenih varovalk pred odpuščanjem, ni delavskih in socialnih pravic, kot so plačana bolniška odsotnost, dopust, plačan prevoz na delo, plačana malica in podobno." Opozorila je, da so delodajalcem take oblike dela zelo všeč, saj so cenejše, delavcev pa se lahko brez pojasnil hitro znebijo. "Tako stanje vpliva na standard delavskega razreda nasploh: več kot imamo prekarcev, manj imamo delavcev in delavk z zagotovljeno stabilnostjo in varnostjo v življenju. Aktualna vlada je pred volitvami obljubljala rešitve, tudi v koalicijsko pogodbo so zapisali, da se bodo sistemsko lotili problema prekarnosti. Zdaj smo že na polovici njihovega mandata, rešitev pa še vedno ni na vidiku," je zaključila.

Primož Kolenc: Posredniki študentskega dela si na naš račun polnijo žepe

Sorodna novica Najemniška kriza: "Za polkletno stanovanje nas je bilo na ogled hkrati naročenih 20"

Predstavnik študentskega društva Iskra Primož Kolenc je opozoril na položaj in prihodnost študentov. “Ker so storitve, ki bi morale biti javne, prepuščene prostemu trgu, smo si jih primorani kriti sami, z opravljanjem prekarnega študentskega dela na račun študijskih obveznosti." Pri tem opozarjajo, da izkoriščanje delovne sile v tej obliki ni stvar zgrešene študentske politike. "Kapitalistom se naše delo splača, saj niso dolžni izplačevati ne malic in ne prevoza, ob daljših bolniških odsotnostih pa nas po navadi kar odpustijo. Posredniki študentskega dela pa si na naš račun polnijo žepe z dajatvami, ki jim jih moramo obvezno plačevati. Plačujemo jim zato, da smo lahko izkoriščani."

Opozarjajo tudi na vedno slabše stanovanjsko vprašanje. "Ker je javnih študentskih domov premalo, tretjina upravičencev ne pride do postelje. Zadnji študentski dom je bil zgrajen leta 2006. Mestna občina Ljubljana zapira Akademski kolegij. Tako bo več kot 200 študentov v nekaj mesecih pristalo na cesti."

Opozorili so tudi, da prekaren način življenja ni le faza odraščanja in da jih po študiju še naprej čakajo prekarna dela, in ne redna zaposlitev.

Žiga Brdnik: Številni samozaposleni so v prikritih delovnih razmerjih

Sorodna novica Težave samozaposlenih: "Enakovreden član družbe sem postal šele s prvo redno zaposlitvijo"

Predstavnik sindikata Zasuk, Žiga Brdnik, je predstavil položaj samozaposlenih v kulturi:
“V času, ko je v Sloveniji rekordno nizka brezposelnost, imamo že več kot 100.000 samozaposlenih, številni od nas so v prikritih delovnih razmerjih. Teh 100.000 delavcev nas je povsem samoobremenjenih. Sami si krijemo stroške dela, kot so prevoz in malica, stroški delovnih prostorov, opreme, materiala, pa tudi računovodske in administrativne stroške, da o prispevkih in davkih sploh ne govorimo. Vse to so obvezni stroški, brez katerih samozaposleni sploh ne moremo oziroma ne smemo delati. Za nas ne veljajo nobeni enotni standardi, ne ščiti nas nobena pogodba. Zato smo se odločili, da je skrajni čas, da premagamo individualizem in atomiziranost našega sektorja, se sindikalno organiziramo in se začnemo pogajati.”

Majda Stubelj: Prekarno delo je postala tiha epidemija, ki razkraja temelje dostojnega dela

Sorodna novica Poštni delavci na shodu opozorili na odpuščanja, zapiranje pošt in netransparentnost vodstva

Majda Stubelj, predstavnica sindikata SDPZ, je opozorila na razširjanje prekarnosti na Pošti Slovenije: “Prekarno delo je postalo tiha epidemija, ki razkraja temelje dostojnega dela. To ni zgolj problem posameznika, ampak izziv, ki kliče po družbeni odgovornosti. Na Pošti Slovenije dela in naloge opravljajo tudi pogodbeniki, ti pa se soočajo z drastično neenakostjo v primerjavi z redno zaposlenimi. Brez socialne varnosti in s premajhnim plačilom za svoje delo, delnim plačilom na roko ostajajo v krempljih negotovosti. Enako na Pošti stalno dela veliko študentov, čeprav obstajajo pogoji za redno zaposlitev, saj je delavcev premalo glede na kadrovski načrt. Ta neenakost je nesprejemljiva.”

Ljiljana Jovanović: Naša akcija nas je naučila mnogo, predvsem pa zavedanja, da je delavska borba težka

Sorodna novica Stavka v Tušu: "Razočarani smo nad Mirkom Tušem, ki je podjetje uničil"

Ljiljana Jovanović, predstavnica sindikata Tuš, je predstavila sindikalni boj v njihovem podjetju: “Delavke in delavci sindikata Tuš imamo za sabo težko, a izjemno pomembno preizkušnjo. Naša akcija, ki traja že od decembra 2023 in še ni zaključena, nas je naučila mnogo, predvsem pa zavedanja, da je delavska borba težka. Decembra se trgovke Tuša nismo borile le za višjo plačo, borile smo se za to, da opozorimo celo Slovenijo, da nihče ne sme imeti osnovne plače nižje od minimalne in da spomnimo, da lahko organizirani delavci z dovoljšno podporo ustavimo delo tudi v zasebnem sektorju.”

"Delavci migranti nismo potrošni material, ki ga izrabiš in zavržeš"

Sorodna novica Prosilci za azil in aktivisti iz Ambasade Rog opozorili na strah pred deportacijo

Predstavnik Ambasade Rog je opozoril na položaj delavcev migrantov: “Ker vemo, da s svojim delom prispevamo k razvoju Slovenije, vztrajamo pri tem, da nismo potrošni material, ki ga izrabiš in zavržeš. Delamo, pa dobivamo odločbe o izgonu. In kar je najhuje: prebivalcem Slovenije o nas govorijo laži. Pravijo, da smo kriminalci. Da smo grožnja. Da smo breme. Pravijo, da tako ali tako zapustimo državo po nekaj dnevih. V resnici tiste, ki ostanemo, deportira vlada. Ne pristajamo na takšno obravnavo delavcev. Verjamemo, da če se povežemo še z drugimi, lahko delu povrnemo čast in dostojanstvo. Če bi država spoštovala delavce nasploh, bi spoštovala tudi nas, tuje delavce. Zdaj pa vidimo ravno nasprotno, položaj delavcev se slabša, ne glede na njihovo državljanstvo. To nam veliko pove o sistemu, v katerem živimo, in ta sistem ni dober za večino ljudi. Zato se moramo boriti in ga spremeniti. To nam lahko uspe le skupaj.”

Protesta se je udeležilo več sindikatov in drugih civilnodružbenih organizacij, med njimi tudi stavkajoči z upravnih enot, dostavljavci hrane in Gibanje za pravice Palestincev, ki so prebrali poziv palestinskih sindikatov, ki pozivajo k prekinitvi oboroževanja Izraela.

Na protestu so bili vsi enotni, da je nujno, da se delavski boji povezujejo, da se gradi moč delavk in delavcev ter da je bil današnji protest šele začetek njihovega skupnega boja za lepšo prihodnost.