V Sloveniji je bilo samostojno podjetništvo sprva namenjeno obrtnikom in t. i. 'privatnikom', od leta 2008 pa je čedalje pogostejša praksa zaposlitve. Država je namreč med letoma 2008 in 2013, v času krize želela zmanjšati število brezposelnih in je zato spodbujala možnost samozaposlitve. Rešitev, ki naj bi bila zgolj začasna, se je sprevrgla v vse bolj pogosto obliko načina zaposlitve.
Po zadnjih statističnih podatkih SURS-a, ki so jih objavili v marcu, samozaposlene osebe predstavljajo kar 10,8 odstotka vseh delovno aktivnih prebivalcev. Registriranih je 101.489 samozaposlenih oseb, v primerjavi z lanskim letom jih je manj za približno 200. Od tega je 59.372 moških in 23.706 žensk.
"Če upoštevamo vse samozaposlene osebe (skupaj s kmeti), je največ samozaposlenih v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, sledita pa dejavnosti strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti in gradbeništvo. Najmanj samozaposlenih pa je v dejavnosti rudarstvo," so sporočili iz SURS-a in dodali, da "lahko vidimo, da povprečno število samozaposlenih nekoliko niha, a se zadnja leta sicer povišuje".
Samostojno podjetništvo je pogosta oblika prikritega delovnega razmerja
Velikokrat nastopijo težave, ko želi s. p. od naročnika zahtevati kar koli, kar je povezano s pravicami zaposlenih – od omejitev delovnega časa, pravice do dopusta, do plačila bolniške odsotnosti. Samozaposlenemu nič od tega ne pripada oziroma se vse to izvaja na njegove stroške. V Sloveniji mnogo s. p.-jevcev živi na pragu revščine, kar je posledica prisilnega samozaposlovanja oziroma prisilnega odpiranja samostojnih podjetij v primerih, ko naročniki izvajalcev ne želijo neposredno zaposliti.
"Čeprav sem s. p., sem se morala držati istih pravil kot zaposleni glede dopustov itd., čeprav me je to omejevalo pri delu in me prikrajšalo za drug zaslužek. Ni se razumelo, da sem kot s. p. nek enakovredni poslovni partner, ampak sem bila v podrejenem položaju in se nisem mogla odločati o svojem delovnem času, prisotnosti na delu itd." je na vprašanje o prikritem delovnem razmerju odgovorila sogovornica, ki je želela ostati anonimna, in dodala, da je imela z bolniško in dopustom vedno težave. "To je bila vedno težava, pri nekaterih bolj, pri nekaterih manj. Seveda pa je tako in tako težko ostati doma bolan ali pa ne delati koncev tedna, ker to pomeni manj denarja."
Vsi sogovorniki so pritrdili, da je prikrito zaposlovanje po njihovih izkušnjah pogosto v Sloveniji in dodali, da možnost samozaposlitve ni bila njihova prva izbira. Bila pa je edina. Prav tako se jim zdi, da je in bo tovrstnih zaposlitev vedno več.
"Nekoč sem se delodajalcu pritožila, ampak je bilo potem še slabše, zato se zdaj ne pritožujem več. Razen prijateljem."
Samozaposleni si velikokrat ne upajo s svojimi težavami obrniti na pristojne organe, saj se bojijo, da bodo izgubili (enega od) vir dohodka. Sogovornica nam je povedala, da se je enemu izmed delodajalcev pritožila in je bilo potem še slabše, zato se zdaj ne pritožuje več.
Kot pojasnjujejo v Delavski svetovalnici, se na njih s. p.-jevci obrnejo dokaj redko. "Ne bi rekel, da je več kršitev v primeru samozaposlenih, bi pa rekel, da so kar istovrstne z zaposlenimi – neplačilo in obremenitve na delu. Največ prijav dobimo predvsem z naslova neplačil oz. podplačil," je povedal Goran Lukić iz Delavske svetovalnice in dodal, da so zakonske omejitve zelo jasne. "4. člen ZDR-ja pravi v 1. odstavku: "Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca."
V inšpektoratu za delo so nam pojasnili, da so v letu 2023 ugotovili 109 kršitev prepovedi opravljanja dela na podlagi pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja, ki določa prepoved opravljanja dela na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Pojasnili so, da je ugotovljenih kršitev občutno več kot v letih poprej. "V letu 2021 je bilo na primer evidentiranih 42 tovrstnih kršitev, v letu 2022 pa 44 teh kršitev. Višje število ugotovljenih kršitev gre predvsem pripisati večji pozornosti področju sklepanja civilnih pogodb IRSD-ja in izvedenih več usmerjenih oziroma poostrenih nadzorov/akcij v zadnjem obdobju, ki so bile posredno ali direktno usmerjene v nadzor nad kršitvami 13. člena ZDR-1." Dodali so še, da inšpektorji poročajo, da je tovrstne kršitve v praksi težko ugotavljati, saj se zahtevajo visoki standardi dokazovanja, ki jih bistveno lažje dosegajo sodišča.
"Medtem ko se v postopku pred sodiščem zahtevajo sodelovanje in predložitev ter izvedba dokazov obeh strani, torej tako delodajalca – naročnika del, kot tudi delavca – izvajalca del, mora inšpektor po veljavni ureditvi dokaze za svoje ugotovitve in ukrepe pridobiti sam. Pri tem se lahko opira na (prepogosto) pomanjkljive evidence naročnika del, praviloma pa ne more računati na dokaze izvajalca del, ki bi lahko bili ključni."
Stvari se hitro ustavijo pri pridobivanju prič, saj se bojijo maščevanja naročnika. "Pričati ne želi niti prijavitelj (če je ta sploh znan in prijava torej ni bila podana anonimno), niti katera od prič, saj se vsi bojijo maščevanja naročnika in prekinitve sodelovanja. Če od delavca oziroma izvajalca del ni mogoče pridobiti nobenega dokaza, delodajalec pa elemente delovnega razmerja pri njegovem delu popolnoma zanika, je kršitev prepovedi opravljanja dela na podlagi pogodb civilnega prava izjemno težko dokazovati. Institut dela po civilni pogodbi se tako lahko zelo hitro zlorabi, saj zakonodaja ne predpisuje, koliko časa je mogoče delo opravljati na tak način, katera dela se lahko opravljajo, poleg tega pa se v praksi pojavlja tudi problem vprašanja kontinuitete dela."
Brez pravice do bolniške, dopusta in, v večini primerov, tudi kreditne sposobnosti
Samozaposleni se od zaposlenega razlikuje tudi pri prispevkih za socialno varnost, ki jih mora plačevati sam. To pomeni, da samostojni podjetnik vsak tekoči mesec pogosto začne z minusom. Dokler je registriran, mora namreč mesečno plačati vsaj minimalne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in za primer brezposelnosti, ne glede na to ali tisti mesec opravlja kakšno delo in koliko je z njim zaslužil.
Zaradi posebnih omejitev in zahtev, ki jih določa Banka Slovenije, naletijo na velike težave tisti, ki bi si želeli najeti kakršno koli bančno posojilo. V večini primerov ga lahko najamejo tisti, ki ga v osnovi ne potrebujejo.
"Sicer zdaj posojilo odplačujem že 7 let, ampak sem se kakšne pol leta ukvarjal s tem, da sem ga dobil. Seveda hipotekarnega in moral sem dobiti poroka. S tem, da se me je usmilila samo ena banka. Na eni drugi so mi rekli, da sploh ni pomembno, kakšne prihodke imam. Za 15 let so mi ponudili 12.000 evrov. Zdaj verjetno še tega ne bi dobil," je svojo situacijo opisal sogovornik.
Iz Banke Slovenije, ki določa kreditne sposobnosti potrošnikov, so sporočili, da je s 1. 7. 2023 sicer začel veljati nov sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov. "Ena od sprememb je bila, da lahko banke izračun dohodka iz dejavnosti za samostojne podjetnike, pri katerih se za ugotavljanje davčne osnove upoštevajo normirani odhodki, kot dohodek iz dejavnosti upoštevajo tudi razliko med dejanskimi prihodki in odhodki samostojnega podjetnika, kot izhaja iz računovodskih izkazov, zmanjšana za davke in prispevke." Na ta način so poskušali razrahljati precej težavne pogoje za samozaposlene, a so ti še vedno precej strogi in mnogim, nedosegljivi. Z Nove Ljubljanske banke dodajajo, da "sklepi Banke Slovenije zahtevajo, da se pri ugotavljanju kreditne sposobnosti oceni letni dohodek potrošnika najmanj za zadnje 3 mesece. Zasebniku se kreditna sposobnost določa na podlagi letnih izkazov oz. dohodka iz dejavnosti, zmanjšanega za davke."
Tisti, ki so v očeh banke kreditno nesposobni, pa za manjše zneske do 5000 evrov načeloma lahko izkoristijo možnost izrednega limita, kar za jemalca pomeni denarno enako vsoto obroka za odplačevanje. Le da gre za daljše časovno obdobje, za banko pa na ta način tudi večji zaslužek. "Razlog je v tem, da so posojila bolj regulirana in zanje veljajo strožji regulatorni pogoji kot za limite," so odgovorili z Nove Ljubljanske banke.
Za minimalno plačo mora samostojni podjetnik zaslužiti najmanj 1500 evrov, plačila pogosto zamujajo
Samostojni podjetniki od marca letos plačujejo višji prispevek. Ta je po višji zaradi višje povprečne letne plače, ki je v letu 2023 po podatkih statističnega urada znašala 2.348,32 evra bruto. Minimalni prispevki za samostojne podjetnike bodo letos tako znašali 544,04 evra, maksimalni pa 3.004,40 evra. Samostojni podjetniki so morali lani za minimalni prispevek odšteti 463,87 evra, za maksimalnega pa 2.705,97,34 evra.
"Ravno sem plačal prispevke in je že nova številka. Jaz sem sicer prostovoljno s. p. že od nekdaj, ker mi taka vrsta dela ustreza in mi tudi ne gre slabo. Verjamem pa, da je to res hudo za veliko s. p.-jev, ki nimajo druge izbire in že tako komaj preživijo mesec," pravi eden od sogovornikov.
V praksi pa to pomeni, da mora samostojni podjetnik za izplačilo minimalne plače zaslužiti približno 1500 evrov, kar za dobršen del samostojnih podjetnikov predstavlja veliko težavo.
"Pravzaprav nikoli nisem zares imela denarja v življenju, tudi zdaj je čudež, če pridem čez mesec. V povprečju zaslužim 1500 evrov na mesec. No, toliko izdam računov. Kdaj so ti dejansko plačani, je druga pesem. Denar pač kaplja precej sporadično. Potem je pa okoli 300 evrov najemnina in stroški (hvala bogu ne živim sama, sicer bi bilo več), nekaj gre za avto, bencin, hrano, psa, potem pa seveda prispevki, ki so bili prej 465 evrov, zdaj pa so nekje 540 evrov. Ker sem imela prej popoldanski s. p., nisem dobila olajšave za prvo leto. Zaslužek, ki mi dejansko ostane, je pač zelo majhen. Prihraniti ne morem nič, še celo v minus grem, tako da je stanje bolj žalostno."
"Enakovreden član družbe sem postal šele s prvo redno zaposlitvijo"
Odprtje s. p.-ja je velikokrat prva zaposlitev mladih, zato da sploh vstopijo na trg dela. Kot so nam opisovali sogovorniki, se delo s. p.-ja na eni strani razume kot privilegij, na drugi strani pa gre za prisilno, novodobno suženjstvo. Približno tako bi lahko ocenili tudi zaslužke s. p.-jevcev. Veliko jih živi na pragu revščine, na drugi strani pa jih veliko zasluži blizu dohodkovnega cenzusa, ki za normirane s. p.-je znaša 100 tisoč evrov na leto. Temu primerne so tudi različne ovire, na katere naletijo bodisi pri najemu bančnih posojil, plačil na obroke ali v družbi. "Ko sem dojel, da bom postal enakovreden član te družbe šele s prvo redno zaposlitvijo, sem se zaposlil za minimalno plačo in potem odprl popoldanski s. p. Šele na ta način sem kupil svoj prvi avtomobil in hkrati počel stvari, ki jih rad počnem. V moji panogi se je sicer pokazalo, da bi z lahkoto odprli nova delovna mesta, saj je bila potreba po delavcih velika," pojasnjuje sogovornik.
Z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nam na vprašanje o odprtju novih delovnih mest tam, kjer se kaže potreba oz. je najem s. p.-jev pogostejši, niso odgovorili.
Je pa zato inšpektorat za delo pojasnil, da se "ne glede na prizadevanja stroke in zakonodajalca prekarne oblike dela omejijo in delodajalce z raznimi ukrepi motivirajo k zaposlovanju delavcev in ne 'najemanju delovne sile', delodajalci delavce še vedno najemajo na podlagi pogodb civilnega prava. Glavni motiv delodajalcev je praviloma strošek dela, ki je pri zaposlenih delavcih še vedno najvišji, saj je treba delavcu (za razliko od izvajalca del na podlagi pogodbe civilnega prava) zagotoviti tudi letni dopust, regres za letni dopust, druge odsotnosti z dela (iz zdravstvenih razlogov, starševski dopust, ki poleg finančnih stroškov za delodajalca pomenijo tudi negotovost organizacije delovnega procesa), dodatke za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (ponoči, ob nedeljah in praznikih, v nadurnem delu), povračilo stroškov za malico in za prevoz na delo ter z dela, prispevke za socialno varnost zaposlenih in podobno."
Kako pa je s samozaposlenimi v kulturi?
Na mrtvi točki so še vedno samozaposleni v kulturi, ki jim ministrstvo za kulturo plačuje prispevke. Takšnih je 2144. Zanje veljajo enaki kriteriji kot za običajne s. p.-je, a jim dohodkovni cenzus določa, da lahko v enem letu zaslužijo dobrih 21 tisoč evrov, kar naj bi bil ekvivalent 36. plačnemu razredu v javnem sektorju. Vsak mesec morajo sami plačevati akontacijo dohodnine, ki se določi glede na zaslužek, kar letni zaslužek zmanjša še za približno 1000 evrov.
Z ministrstva za kulturo so sporočili, da se problematike zavedajo in pripravljajo osvežitev. "Gre za paradoks, ki predvideva, da bi morali biti umetniki, še zlasti pa izjemni umetniki, revni, kar je seveda povsem preživeta predstava. Na ministrstvu pripravljamo spremembo, ki bo vključevala štiri karierne razrede, ki bodo podlaga, na katero bo pozneje lahko vezan tudi različen prag oziroma cenzus letnega zaslužka, ki omogoča samozaposlenemu uveljavljanje pravice do plačila prispevkov iz državnega proračuna."
Zavedajo se namreč, da so samozaposleni v kulturi, ki imajo pravico do plačila prispevkov, v očeh bank zaradi določenega dohodkovnega cenzusa avtomatično kreditno nesposobni, saj jih banke obravnavajo po istem pravilniku kot običajne s. p.-je. "Samozaposleni v kulturi so podobno kot številni samostojni podjetniki v tej situaciji odvisni od poslovnih pravil in odločitev večine bank glede kreditnih sposobnosti. Nekatere banke naj bi sicer posojila omogočale tudi samozaposlenim," komentirajo situacijo na ministrstvu in dodajajo, da tudi na tem področju pripravljajo nov zakon. "Po trenutno veljavni zakonodaji, v primeru, da samozaposleni v kulturi s pravico do plačila prispevkov preseže cenzus, te pravice ne more več uveljavljati. S spremembo uredbe pa želimo uvesti drsni cenzus, ki bi omogočal, da v primeru preseganja cenzusa samozaposleni s pravico do plačila prispevkov prevzame dolžnost plačevanja sorazmernega deleža prispevkov in tako v primeru, da cenzus preseže zgolj za nekaj evrov, ne pade v isto situacijo kot tisti, ki zasluži dvakratni znesek s cenzusom določenega dohodkovnega praga."
Po podatkih v letu 2021 kar 37 odstotkov samozaposlenih v kulturi ni dosegalo bruto minimalne plače, 80 odstotkov pa ne povprečne bruto plače. Izsledki Poligonove raziskave za leto 2022 pa kažejo, da polovica delavcev v kulturi neto zasluži manj kot 1000 evrov na mesec.
Obvestilo uredništva:
Sogovorniki – s. p.-ji, s katerimi smo se pogovarjali, so želeli ostarti anonimni. Imena so znana uredništvu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje