Poslanec opozicijske stranke SDS Zvonko Černač je predsedniku vlade Robertu Golobu zastavil vprašanje v zvezi z ureditvijo plač v javnem sektorju in državni upravi. "Po dveh letih vaše vladavine polovica javnega sektorja stavka ali je stavkala, druga polovica pa se na stavko pripravlja. Znani ste po obljubah, ki ste jih doslej vse prelomili," je dejal Černač. "Lani januarja ste izjavili, da bo leto 2023 leto reform, izpeljali niste nobene. Kar pa imajo ljudje po dveh letih vaše vladavine, so višji davki, vedno več čakajočih v zdravstvu in vrste pred okenci upravnih enot," je naštel Černač in poudaril, da ob tem pogajanja o plačni reformi v javnem sektorju že mesece potekajo brez bistvenega napredka. "Kdaj boste končno prevzeli odgovornost za stanje, da ljudje ne morejo normalno do storitev, za katere vsak mesec prispevajo z davki in prispevki," je premierja vprašal poslanec opozicije.

Premier Golob je v odgovoru opozoril, da so se nesorazmerja v plačnem sistemu javnega sektorja začela, ko je enemu segmentu plače povišala prejšnja vlada. Poudaril je, da je ključni razlog za to, da je plačna reforma otežena, ravno odprava nesorazmerij, ki so nastala v prejšnjih mandatih. Ob tem je izrazil pričakovanje, da se bodo stebrna pogajanja, vključno z zdravstvenim sistemom, končala do konca maja in da se bodo do poletja končala tudi krovna pogajanja. "Verjamem, da bo ta načrt uspešen, če se ne bo vmes poskušal rušiti na različne načine," je dejal. Ob tem je dodal, da imajo nekatere stavke – ne sicer tista na upravnih enotah – mogoče bolj funkcijo, "da vzbujajo pozornost, kot pa da bi dejansko naslavljali najbolj pereče probleme".

Ob tem je poudaril, da je ključno izhodišče plačne reforme, da nihče v javnem sektorju ne more imeti plače, ki bi bila nižja od minimalne. Tudi pri dinamiki izvedbe plačne reforme bo odpravljanje na tem segmentu imelo prioriteto, je zagotovil. Spomnil je še na dogovor s sindikati, zaradi katerega do septembra letos ne morejo vstopati v nobene parcialne dogovore. Tega dogovora se bodo držali, ker plačne reforme ne želijo ogroziti in je namen, da jo tudi izpeljejo, je poudaril. "Ni tako enostavnih rešitev, kot jih poskušajo zdaj nekateri poslanci prodati javnosti. Če bi bile stvari tako enostavne, bi bile že zdavnaj, verjetno v vašem mandatu izvedene," je še odgovoril Černaču.

Kdo zastopa malega slovenskega kmeta v Bruslju?

Poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič je premierju očitala odstavitev nekdanje ministrice za kmetijstvo Irene Šinko, medtem ko direktorica Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Znoj ostaja na položaju. Spomnila je, da je bil glavni argument za odstavitev ministrice ta, da je v aferi o pretirani vsebnosti pesticidov v nekaterem uvoženem sadju stopila prav na stran vodstva uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, kjer Vida Znoj ostaja direktorica. "Ji zdaj zaupate? Ste spremenili mnenje? Je to pogojeno s tem, da je zaščitila inšpektorico, ki je protipravno odvzela govedo (v Leskovcu pri Krškem)?" je Goloba vprašala Vida Čadonič Špelič.

Opozorila je tudi na menjavo državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Blaža Germška z Ervinom Kosijem in premierju očitala, da strokovni kadri v kmetijski politiki prehajajo v drugi plan, ministrstvo pa je vse bolj spolitizirano. Ob tem ga je vprašala, kdo bo v takšnih razmerah branil slovenskega kmeta v Evropski uniji, saj so razmere, v katerih kmetujejo slovenski kmetje, občutno drugačne od razmer, v katerih delujejo veliki evropski kmetje.

Golob je poslanki odvrnil, da je vlada spomladi v Bruslju dosegla pomemben premik. Kot je spomnil v nadaljevanju, je EU-parlament na pobudo Slovenije, Belgije in Francije potrdil spremembo osnovne kmetijske zakonodaje, ki je močno v korist slovenskemu kmetu. Po njegovih besedah so spremembe prinesle zmanjšanje administrativnega poročanja in sankcij za neporočanje za kmete, ki imajo manj kot 10 hektarjev kmetijskih zemljišč, kar v Sloveniji predstavlja 80 odstotkov vseh kmetov. "Po 20 letih se to ukinja," je poudaril Golob in dodal, da je ta premik tako velik, da si "vlada zasluži vse pohvale na tem področju".

Golob je poslanki odgovoril, da se skupna kmetijska politika za obdobje od 2023 do 2027 izvaja glede na SKP, ki jo je takratna vlada izpogajala v Bruslju. "Ta politika, ki jo moramo izvajati, je izrazito spregledala sožitje med ohranjanjem biotske raznovrstnosti in kmetovanja. Od tu izhaja največ konfliktov in celo kmetijske organizacije priznavajo, da ni to krivda te vlade, temveč da se je pod to vlado zgodil premik. Ker nam je uspelo Bruselj prepričati, da je slovensko kmetijstvo, kot vi pravite, specifično, zelo specifično."

Ministrica Mateja Čalušić po Golobovih besedah uživa njegovo zaupanje, saj da vodi zelo učinkovit dialog s kmeti o tem, kako pomagati slovenskemu kmetu.

Vida Čadonič Špelič je Goloba vprašala tudi, ali bo podprl spremembo zakonodaje, ki načrtuje obdavčitev subvencij za kmete na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Poudarila je, da gredo subvencije kmetom, ki urejajo krajino, so del turistične in gastronomske ponudbe ter vzgajajo nove generacije kmetov. Golob je dejal, da so na mizi trenutno različne stvari, tudi zahteva po izvzetju izplačil za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost iz dohodninske obdavčitve. "Trenutno rešitve še ni, dialog poteka," je pripomnil predsednik vlade in izrazil željo, da bo proces uspešen.

Golobu je pozneje očitala, da ni odgovoril na vprašanje glede kadrovskih menjav na MKGP-ju in UVHVVR-ju. Prepričana je tudi, da je treba o izvajanju skupne kmetijske politike nadaljevati politično razpravo, tako kot tudi o vprašanju potrebe po spremembah zemljiške politike ter o področju zdravja in zaščite živali. Ogorčena je, da je vlada, kot je dejala, segmentu vzela štiri milijone evrov in s tem ogrozila mrežo javne veterinarske službe ter njeno strokovno delo, medtem pa naj bi podpirala nevladne organizacije na tem področju.

Golob: Če imamo kje izziv, ga imamo na avstrijski strani, ne na slovensko-italijanski meji

Poslanec SDS-a Branko Grims je premierju postavil vprašanje v povezavi z namero Italije, da začasno prekine schengenski sporazum s Slovenijo. "Pred nekaj dnevi je italijanski notranji minister javno napovedal, da bo Italija zahtevala izločitev Slovenije iz schengena zaradi nevzdržne politike sedanje Golobove vlade na področju ilegalnih migracij in s tem povezane nevarnosti terorizma za Evropo. To je skrajno resno opozorilo, da vprašanje ilegalnih migracij za Slovenijo postaja ne samo varnostno vprašanje, ampak tudi temeljno razvojno vprašanje, vprašanje razvoja nadaljnjega našega podjetništva in pa blaginje prebivalstva," je opozoril Grims. Vladi je očital, da je najprej umaknila zaščitno ograjo na južni meji, nato pa je z nje umaknila še vojsko, policijo pa da je zamaknila v notranjost, ob tem pa naj bi policisti postali "taksislužba za ilegalne migrante", nevladne organizacije pa naj bi bile plačane, da "dajejo navodila ilegalnim migrantom, jih spodbujajo k vdoru v Slovenijo". Goloba je ob tem vprašal, kaj bo kot premier naredil, da prepreči "škodljive posledice za varnost Slovenije".

Golob je v uvodu odgovora dejal, da ne razume, od kod Grimsu informacija o izjavah italijanskega notranjega ministra. "Verjetno ste ga zamešali z italijanskim zunanjim ministrom, ki je govoril o nečem drugem, in ne o tem, kar govorite vi," je SDS-ovega poslanca opozoril Golob. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je namreč pred kratkim dejal, da je Italija zaprosila za začasno prekinitev schengenskega sporazuma s Slovenijo.

"Z Italijo imamo odlične odnose na vseh ravneh in naš ter njihov notranji minister sta ves čas na zvezi," je dejal Golob in dodal, da je bila "Italija tako kot Slovenija pred časom zaradi žal tragičnih dogodkov na Bližnjem vzhodu prisiljena uvesti ponoven nadzor nad mejo".

Spomnil je, da je nadzor na meji z Madžarsko in Hrvaško vzpostavila tudi Slovenija. Po besedah premierja tako Rim kot Ljubljana proučujeta možnost podaljšanja nadzora na mejah, kjer ga imata vzpostavljenega. "Ampak ta nadzor za vsakega, ki gre čez slovensko-italijansko mejo (...), niti približno ne pomeni nič motečega v tem trenutku," je poudaril in dodal, da je meja med Slovenijo in Italijo bistveno prepustnejša kot v primeru Avstrije, ki že dolgo izvaja nadzor na svojih mejah. "Če imamo kje izziv, ga imamo dejansko na avstrijski strani, ne na slovensko-italijanski meji," je dejal Golob in dodal, da je težko odgovarjati na teze, ki "v ničemer ne temeljijo na resničnih podatkih".

Kot so za STA potrdili na notranjem ministrstvu, Slovenija še ni sprejela odločitve, ali bo nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko, ki bo trajal še najmanj do 22. junija, podaljšala. Zagotovili so, da bodo o morebitnem podaljšanju javnost pravočasno obvestili.

Golob je še dodal, da je edina ustrezna migrantska skupna evropska politika oz. pakt o migracijah, ki se bo začel izvajati leta 2027. "Takrat bomo dobili učinkovita orodja, ki ne bodo samo nacionalna ali pa bilateralna, kako se spopasti s tem vprašanjem. Do takrat pa moramo pripraviti teren in mi ga pripravljamo tako, da delamo skupaj s sosednjimi državami, ker je to edina pot, ki je lahko učinkovita," je sklenil premier, ki je ob tem dodal, da so stvari glede migracij kljub povečanemu številu prihodov pod nadzorom.

Golob napovedal jasno razmejitev javnega in zasebnega zdravstva

Poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta je med zastavljanjem poslanskega vprašanja opozorila, da je zdravstveni sistem že dolgo v nezavidljivi situaciji in da se naraščajoče potrebe po zdravstvenih storitvah ter slaba situacija v zdravstvenih zavodih seštevajo. "Kako bomo povečali dostopnost do kakovostnega zdravstvenega varstva, kako lahko slovenski zdravstveni sistem postane učinkovitejši in kako preprečiti razkroj javnega zdravstvenega sistema, kamor drvi že vsaj zadnjih deset let?" je premierja vprašala Tamara Vonta.

Golob je znova poudaril, da je zdravstvo prioriteta te vlade. "Ta prioriteta se kaže tudi v tem, da je v normativnem načrtu vlade za letošnje leto 12 zakonov s tega področja, nekateri od teh so že v državnem zboru, nekateri so v javni razpravi." Golob se je osredinil na zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je trenutno v koalicijskem usklajevanju. Napovedal je, da prinaša korenite spremembe na področju javnega zdravstva, saj se spopada z najtežjim izzivom – dvojno prakso, po kateri lahko zdravniki delujejo tako v javnih kot zasebnih zavodih. Pri tem je Golob poudaril, da niso vse dvojne prakse napačne. "Obstajajo dvojne prakse, ki so zelo koristne in jih bomo vnaprej celo spodbujali, govorimo o dvojnih praksah, ki se opravljajo zunaj matične ustanove, v drugih javnih zdravstvenih ustanovah. V te ne bomo posegali." Napovedal pa je, da jih bodo ločili od tistih dvojnih praks, ki so škodljive za javnozdravstveni sistem. "S tem zakonom bomo potegnili ločnico, kje se konča prepletanje zasebnega in javnega."

"Tudi zasebni izvajalci ali koncesionarji v ničemer ne bodo s tem zakonom prizadeti. Ravno obratno, spodbujali bomo, da se javno in zasebno ne mešata, da bodo računi čisti in da ne bo mogoče, da bi nekdo preusmerjal svoje bolnike iz javnega v zasebno zdravstvo takrat, ko bi njemu to ustrezalo za ustvarjanje dobička, v resnici bi pa bolnika prikrajšal za kakovostno oskrbo," je poudaril Golob.

V povezavi z zakonom o zdravstveni dejavnosti je po Golobovih besedah pomemben tudi zakon o kakovosti in varnosti v zdravstvu, saj da žal ni kakovost v vseh institucijah enaka. Kot je dejal, se prevečkrat dogaja, da najtežji primeri ostanejo v javnih ustanovah, medtem ko se na videz preprosti primeri pod pomanjkljivim nadzorom izvajajo samoplačniško v zasebnih ustanovah, izvajajo pa jih zaposleni iz javnih ustanov. "To so prakse, ki jih bomo prenehali," je zatrdil.

Napovedal je tudi konec preprodajanju koncesij. "V zadnjih letih smo bili priča izrazitemu trendu, da so se koncesije, ki jih je dobil neki zdravnik na podlagi svojih referenc, enostavno na trgu preprodajale dalje. Tej praksi bomo naredili konec. Koncesija je poimenska, koncesija je podeljena strokovnjaku in njegovi ekipi in ne more biti stvar tržnega obnašanja," je poudaril.

"Ti dve spremembi bosta radikalni za delovanje našega javnega zdravstvenega sistema, zato ker bomo končno prišli do čistih računov glede tega, kdo je kje zaposlen in za koga opravlja svojo dejavnost," meni Golob.

V sredo podpis dogovora o tretji medicinski fakulteti na Univerzi na Primorskem

Kot je dejal, Slovenija po številu zdravnikov na tisoč prebivalcev izrazito zaostaja za primerljivimi evropskimi državami. Tega pa se nameravajo lotiti s šolanjem več zdravnikov v Sloveniji.

Napovedal je, da bodo "v sredo v Kopru podpisovali dogovor z Univerzo na Primorskem o odprtju tretje medicinske fakultete". Dela bodo začeli v času te vlade, pričakuje se 100 novih vpisnih mest, denar za novo stavbo je v načrtu razvojnih programov za obdobje 2024–2027 že zagotovljen, je zatrdil. Vpis prve generacije študentov pričakuje leta 2027. "To je najboljši možen odgovor, kako bomo povečali dostopnost – da bomo v Sloveniji izšolali več zdravnikov," je poudaril Golob.

Izhodišča za pripravo novele zakona o zdravstveni dejavnosti, poslana v koalicijsko usklajevanje, so sicer v preteklih dneh naletela na številne odzive. Koalicijski partnerji poudarjajo, da s tem korakom sledijo zavezi iz koalicijske pogodbe po razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva. Prepričani so, da bodo s tem okrepili javno zdravstvo. Zdravstvene organizacije medtem svarijo pred razpadom javnega zdravstva.

Ostri so tudi v opoziciji. V SDS-u menijo, da je popolna razmejitev zasebnega in javnega v zdravstvu ena najbolj škodljivih obljub aktualne oblasti, ki jih je zapisala v koalicijski pogodbi. Poslanka Vida Čadonič Špelič pa je ob robu seje ocenila, da gre pri predlaganih izhodiščih za "zmedo". "Dokler pa ne vidimo napisano, pa mi Robertu Golobu ne verjamemo več," je dejala.

Po njenih besedah bi tako koalicija na čelu s premierjem, če bi želela narediti premike na področju javnega zdravstva, in ne v smeri njegove privatizacije, sledila predlogom NSi-ja in za krajšanje čakalnih vrst vključila vse razpoložljive resurse. Vida Čadonič Špelič je kritična tudi do današnje Golobove napovedi o medicinski fakulteti v Kopru, v čemer vidi predvolilno obljubo in preusmerjanje pozornosti. "Zdravnikov, o katerih je danes govoril, v sistemu ne bo še deset let. Do takrat bo javni zdravstveni sistem razpadel. Pa tudi, kje ima predsednik vlade resurse, kje ima profesorje in asistente, da bo še eno fakulteto opremil s strokovnjaki," se je vprašala.

V sklopu redne seje tudi predlog za razpis referenduma o JEK-u 2

Plenarno zasedanje se bo nadaljevalo še v sredo in četrtek. V sredo bo med drugim na dnevnem redu seje predlog za razpis posvetovalnega referenduma o gradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK 2).

V četrtek bodo obravnavali tudi akt o odreditvi parlamentarne preiskave glede domnevnih odvzemov otrok iz slovenskih porodnišnic med letoma 1965 in 1991 ter glasovali o sestavi preiskovalne komisije o ugotavljanju domnevnih zlorab pri poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranju stranke Gibanje Svoboda.

DZ bo volil tudi tri člane sodnega sveta.