Predlog zakona o kakovosti v zdravstvu prinaša pomembno novost, ustanovitev javne agencije za kakovost v zdravstvu. Ta bo imela številne naloge, med drugim bo izvajala tudi nadzore. Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi za izpolnjevanje vseh nalog potrebovala 150 ali še več zaposlenih, kar je v nasprotju z besedami ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupnik, da naj ne bi šlo za zahtevno agencijo z veliko zaposlenimi. Zdravnike tudi skrbi, da bodo strokovnjaki v agenciji slabo zastopani.

"Nestrokovnjaki na medicinskem področju naj bi nadzorovali delo medicinskih strokovnjakov," je opozoril Pavel Poredoš, predsednik Slovenske medicinske akademije.

Predlog predvideva strožji postopek obravnave škodljivih dogodkov, poimensko izpostavljanje zaposlenih in globe. Zdravnike skrbi, da se bo s tem ustvarila kultura strahu, ki zdravstvenih delavcev ne bo motivirala za prostovoljno poročanje o varnostnih odklonih. Ne želijo, da bi bila agencija za kakovost v zdravstvu predvsem prekrškovni organ, temveč jo vidijo kot organ, ki bi jim pomagal razvijati kakovost.

"Nasploh mora zakon zagotoviti neko varno okolje, v katerem se bodo lahko zdravstveni delavci odkrito pogovarjali o tem, kako njihovo delo poteka in kje so tveganja za varnostne incidente," opozarja Dominika Oroszy, pomočnica strokovnega direktorja za kakovost na UKC-ju Ljubljana.

Zdravniki se sprašujejo tudi, ali ustanovitev agencije res spada med prioritete reševanja nezavidljivega stanja v zdravstvu, za katero so krive predvsem nerazumne čakalne dobe. Prepričani so, da bolniku nič ne pomagajo kakovostne storitve, če zaradi predolgih čakalnih dob ne more priti do njih. "Ponuja se torej kakovosten izdelek, do katerega pa nimaš dostopa," povzema Poredoš.

Z ministrstva za zdravje so v odzivu na kritike stroke zapisali, da pozdravljajo vse razprave na to temo in da si želijo pridobiti čim več predlogov in pripomb, saj bodo lahko z njimi osnutek zakona še dodatno izboljšali.