Vladimir Putin na srečanju z ruskimi diplomati. Foto: Reuters
Vladimir Putin na srečanju z ruskimi diplomati. Foto: Reuters

"Ukrajinske sile se morajo umakniti iz Ljudske republike Doneck, Ljudske republike Lugansk ter iz Hersonske in Zaporoške oblasti. Takoj ko bo Kijev povedal, da je pripravljen to storiti, in začel umikati vojake ter se odpovedal načrtom za vstop v Nato, bomo nemudoma, dobesedno v tistem trenutku, prekinili ogenj in začeli pogovore," je Putin dejal na srečanju z ruskimi diplomati.

Ponovil je še dva pogoja za umik, ki jih Moskva navaja že od začetka invazije, in sicer "demilitarizacija in denacifikacija" Ukrajine. Dejal je tudi, da bi moral mirovni dogovor vključevati konec zahodnih sankcij proti Moskvi.

Ob tem je še dodal, da "ne izključuje ohranitve ukrajinske suverenosti nad Hersonom in Zaporožjem pod pogojem, da ima Rusija močno kopensko povezavo s Krimom".

Številni strokovnjaki že dolgo trdijo, da bi bil lahko ključni cilj ruske invazije v Ukrajino vzpostavitev kopenskega mostu med Rusijo in polotokom Krim, ki ga Rusija zaseda zadnje desetletje. Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje pa si je Moskva priključila septembra 2022 z mednarodno nepriznanimi referendumi.

"Danes smo predstavili še en konkreten, resničen predlog za mir. Če ga bodo v Kijevu in v zahodnih prestolnicah znova zavrnili, bodo imeli oni tako politično kot moralno odgovornost za nadaljevanje prelivanja krvi. Ponavljam, naše načelno stališče je naslednje: nevtralna, neuvrščena Ukrajina brez jedrskega orožja ter njeni demilitarizacija in denacifikacija," je dejal ruski predsednik.

Pogoje za končanje vojne je Putin postavil dan pred začetkom dvodnevne mirovne konference za Ukrajino, ki bo potekala v Švici. Moskva sicer na konferenco, na kateri bo sodelovalo okoli 90 držav, ni bila povabljena, Putin pa jo je označil kot trik za odvračanje pozornosti.

Uporabo zamrznjenega ruskega premoženja označil za krajo

Putin se je ob tem tudi obregnil ob dogovor skupine G7, da bo 50 milijard dolarjev sredstev za Ukrajino zagotovila z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Putin je takšno odločitev označil za krajo. "Zahodne države poskušajo najti pravno podlago za prilastitev zamrznjenega ruskega premoženja v tujini, a je kraja še vedno kraja," je dejal Putin in opozoril, da poteza ne bo ostala nekaznovana.

Ruski predsednik je prav tako opozoril, da so se odnosi med Moskvo in Zahodom približali točki, s katere ni vrnitve. Pri tem je spomnil, da ima Rusija največjo zalogo jedrskega orožja.

Ruska vojska Lugansk okupira skoraj v celoti, na območju Donecka (na fotografiji) pa vsakodnevno potekajo siloviti boji. Vojaški spopadi se nadaljujejo tudi v Hersonski in Zaporoški oblasti, kjer pa sta istoimenski prestolnici pod nadzorom Kijeva. Foto: Reuters
Ruska vojska Lugansk okupira skoraj v celoti, na območju Donecka (na fotografiji) pa vsakodnevno potekajo siloviti boji. Vojaški spopadi se nadaljujejo tudi v Hersonski in Zaporoški oblasti, kjer pa sta istoimenski prestolnici pod nadzorom Kijeva. Foto: Reuters

Kijev: Predlog žaljiv za zdravo pamet

Na Putinov predlog o prekinitvi spopadov in začetku mirovnih pogovorov so se že odzvali v Kijevu. Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, Mihajlo Podoljak, je Putinove besede o umiku ukrajinskih sil iz štirih priključenih regij označil kot "žaljive za zdravo pamet". Ob tem je pozval, naj se tovrstnih ruskih predlogov ne jemlje resno.

"Vse to je popolna prevara. Zato se znebite iluzij in prenehajte resno jemati 'ruske predloge', ki so žaljivi za zdravo pamet," je zapisal Podoljak. Dodal je, da dogovor med državama v tem primeru ni mogoč.

Zelenski pa je dejal, da se Putinovim sporočilom ne sme zaupati in da gre za "ultimat".

Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je glede tega opozoril, da Putin "ni v položaju, da bi Ukrajini ukazoval, kaj mora narediti za mir". Ruske pogoje je zavrnil tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. "Ta predlog dejansko pomeni, da bi Rusija dosegla svoje vojaške cilje, saj pričakuje, da bi se Ukrajinci odpovedali precej več ozemlju, kot ga je Rusija osvojila doslej," je povedal Stoltenberg. Dodal je, da ruski predlog ni bil predstavljen v dobri veri.

Putinovi pogoji za mir v Ukrajini

Nadaljevanje zračnih napadov

Rusija je ponoči izstrelila več deset raket in brezpilotnih letalnikov nad Ukrajino, pri čemer jih je ukrajinski vojski večino uspelo prestreči. Podobno so iz ruske vojske sporočili, da so ponoči nad svojim ozemljem sestrelili 87 ukrajinskih letalnikov.

Ukrajinska zračna obramba je ponoči sestrelila sedem raket in 17 brezpilotnih letalnikov, so sporočili iz ukrajinske vojske. Skupno je Rusija izstrelila 31 raket in brezpilotnih letalnikov. Tarča napada so bile med drugim oblasti Zaporožje, Odesa in Dnipropetrovsk, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.

V Kijevu je danes po alarmu pred zračnim napadom odjeknila eksplozija. Župan Kijeva Vitalij Kličko je sporočil, da sile zračne obrambe delujejo in da naj prebivalci ostanejo v zakloniščih.

Zračne sile so sporočile, da so bile nad Hmelniško oblastjo izstreljene rakete dolgega dosega, prebivalcem Kijeva pa so priporočile, naj se skrijejo. Vojska je nato razglasila konec alarma.

Zaklonišče na ulicah ukrajinskega mesta Kramatorsk v Doneški oblasti. Foto: Reuters
Zaklonišče na ulicah ukrajinskega mesta Kramatorsk v Doneški oblasti. Foto: Reuters

Ukrajina napadlo Rostovsko oblast

Ruska vojska pa je sporočila, da je ponoči sestrelila 87 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, pri čemer jih je imelo 70 za tarčo cilje v Rostovski oblasti. Zaradi napadov je bila na več območjih prekinjena električna oskrba. V Voronežu pa so razbitine letalnikov poškodovale rezervoar za gorivo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Žrtev po zadnjih informacijah tokrat ni bilo, je pa v ukrajinskem napadu z brezpilotnim letalnikom v četrtek umrl ruski novinar, še eden pa je bil ranjen. Napad se je zgodil v vasi na vzhodu Doneške oblasti, ki je pod nadzorom Rusije.